Fiskalni svet je objavil skrb zbujajoče podatke o realizaciji državnega proračuna v prvih osmih mesecih letos. Poraba je bila približno za milijardo evrov višja od prihodkov, tolikšen je bil primanjkljaj, ki ga vlada zaradi povečane porabe nato pokriva z dodatnimi davki in dodatnim zadolževanjem.
Razlogi za katastrofalne kazalnike so: povečana tekoča poraba države in ustavitev rasti prihodkov, kar je posledica upočasnitve gospodarske rasti, delno pa tudi slabega črpanja evropskih sredstev.
Realizacija državnega proračuna v prvih osmih mesecih
V prvih osmih mesecih letošnjega leta je državni proračun, brez interventnih ukrepov, imel približno 1 milijardo evrov primanjkljaja. V enakem obdobju lani je bil proračun skoraj uravnotežen. Povečanje primanjkljaja je bilo predvideno že v proračunu, po katerem naj bi letos dosegel okoli 1,9 milijarde evrov, medtem ko je lani znašal le okoli 0,2 milijarde evrov.
Zakaj se je položaj poslabšal?
Glavni razlog za večji primanjkljaj je povečana tekoča poraba države. Njena rast je široko osnovana, največ pa k njej prispevajo višji stroški dela, povezani s spremembami v plačnem sistemu javnega sektorja.
Na drugi strani se je rast prihodkov v letošnjem letu ustavila. Razlogov je več: delno gre za upočasnitev gospodarske rasti, delno pa za manj prejetih evropskih sredstev.
Ukrepi države, kot so bili med epidemijo ali za blažitev draginje, letos nimajo več vpliva na proračun, saj so se lani zaključili. Tudi ukrepi za odpravo posledic poplav letos skoraj ne povečujejo primanjkljaja, saj se v glavnini financirajo iz namenskih virov Sklada za obnovo.
Proračun mora biti realen, ne napihnjen
Slovenija pripravlja proračun za prihodnji dve leti. Fiskalni svet opozarja, da vlada pogosto načrtuje porabo, ki je večja od kasnejše dejanske porabe. V zadnjih štirih letih je bilo povprečno kar 750 milijonov evrov manj porabe, kot je bilo sprva predvideno v proračunih. To ni posledica kriznih ukrepov, ampak nerealnega načrtovanja.
Zakaj je to problem?
- Izgublja se zaupanje v proračun kot temeljni dokument ekonomske politike.
- Načrtovani »višek« omogoča manj odgovorno trošenje za ad hoc projekte.
- Popačena slika javnih financ otežuje odločitve.
- Resna razprava o ključnih izzivih se prelaga na prihodnje vlade.
V času negotovih gospodarskih razmer in velikih dolgoročnih izzivov je realno in preudarno načrtovanje proračuna nujno za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja, dodajajo v Fiskalnem svetu.
Vir: Mesečna informacija, september 2025 – Fiskalni svet
M. D.
