Vlada je uvedla regulacijo cen naftnih derivatov in to omejitev razširila tudi na avtocestne servise. Veliko simptomov pa kaže, da gre v primeru Petrol proti vladajoča koalicija za zakulisni politično-ekonomski spor med obema akterjema. Petrol je namreč leta 2023 vložil odškodninsko tožbo proti Nadi Drobne Popović, teti Tine Gaber, zaradi domnevno škodljivih poslov (npr. neuspešnih energetskih investicij in nepravilnosti v kadrovskih zadevah).
Tožba zaradi domnevne škode Drobne Popovićeve, nekdanje predsednice uprave, na Petrolu se nanaša na približno 11,4 milijona evrov, glavnina vložka izhaja iz posla s hrvaško infrastrukturo za skladiščenje in distribucijo derivatov.
Petrol ni želel opustiti tožbe, čeprav naj bi bilo s strani politike neuradno pričakovano, da jo umaknejo. Po navedbah poznavalcev to pomeni, da sta šla uprava in nadzorni svet “proti interesu” določenih političnih akterjev, ki zdaj vračajo udarec. In nadalje opozarjajo: “Petrol si želi pravnega epiloga, vlada pa naj bi ščitila “svoje kadre. Regulacija marž na črpalkah ob avtocestnem križu pa postaja sredstvo za ‘kaznovanje neposlušnosti’.”
Regulacija kot vzvod pritiska?
Petrol opozarja, da je nova uredba vlade neposredno usmerjena v njihov poslovni model: večina marže na avtocestah je namreč šla za pokrivanje fiksnih stroškov celotne mreže. Razširitev regulacije prav tam, kjer ima Petrol največ naložb in infrastrukturnih obveznosti (avtoceste, 24/7 delovanje), zato lahko deluje kot kazen ali pritisk, ne le kot “ekonomski ukrep”.
Zaradi vlade zdaj trpijo: potrošniki (manj črpalk) in zaposleni (pritisk itd.).
Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je junija 2025 razširila regulacijo cen naftnih derivatov na avtoceste, kar je povzročilo znižanje marž na bencinskih servisih ob avtocestah, kjer tako ali tako gorivo točijo predvsem kupci v tranzitu. Zato ta ukrep vlade ekonomsko ni opravičljiv.
Petrol je ob tem napovedal ukrepe, kot so zapiranje nerentabilnih črpalk, zamrznitev naložb in sponzorstev ter preusmeritev investicij na tuje trge.
M. D.
