Zdravstvo je v razsulu, zdravstveni domovi in bolnišnice širom po Sloveniji ostajajo brez družinskih zdravnikov in specialistov, tudi pediatrov. Posledično državljani ostajajo brez ustrezne zdravstvene oskrbe. To so posledice novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je koalicija (Svoboda, SD in Levica) kljub ostremu nasprotovanju predstavniških organizacij zdravnikov sprejela aprila, spremembe so začele veljati 21. maja 2025.
Na to, da bodo spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti imele neposreden negativen vpliv na bolnike in vse zdravstvene delavce, so zdravniki in v opoziciji opozarjali že lani, vendar neuspešno. V koaliciji so trmasto vztrajali na svojem in povzročili poslabšanje kakovosti zdravstvenih storitev.
Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Postojna je tako že oktobra lani povedala, da “v zadnjih skoraj 40 letih še nismo bili v taki zdravstveni krizi, da bi lahko čez noč zaprli vse specialistične dejavnosti, pacienti”, pacienti pa se bi morali za opravljene preglede voziti najmanj eno uro daleč, v Ljubljano, Gorico, Izolo.
Direktorica ZD Kranj je opozorila, da “tako slabih razmer tudi v njenem dolgoletnem direktorovanju ni bilo”. Pojasnila je tudi razloge, in sicer, da so jim lani pomagali upokojeni zdravniki, predvsem na pediatriji, da so sploh lahko oskrbeli vse otroke. Ko bo sprejet zakon, kar se je zdaj zgodilo, pa tega ne bodo mogli izvajati in bodo prikrajšani res tisti najranljivejši, to so otroci.
Kritičen je bil tudi zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj, ki se je spraševal, kaj je pravi namen tega zakona, saj bolniki tu niso v ospredju. Ravno nasprotno.
Opozoril je, da bo to za paciente pomenilo, da bodo na določenih specialnosti daljše čakalne dobe, še bolj skrb zbujajoče pa, da bodo tam, kjer je bilo že pred sprejetjem zakona malo zdravnikov, še to izgubili.
Za vlado pacienti na zadnjem mestu
Razprava je oktobra lani potekala v okviru Zdravniške zbornice Slovenije. Zdravniki so opozarjali, da bodo pacienti velikokrat na zadnjem mestu, zakon ni bil usklajen niti s predstavniki bolnikov, njihovi predlogi niso bili upoštevani. Nadalje so opozorili na veliko pomanjkanje medicinskih sester in ostalega zdravstvenega osebja, v zdravstvu pa nimajo nobenih varovalk, kako zadrževati te ljudi. Sistem se bo sesul.
V vladi opozoril niso želeli slišati. Posledice sprejetja škodljivih sprememb zakona pa se že kažejo, še slabše bo.
Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti je bila sprejeta v dveh ključnih korakih. Koalicija jo je prvič sprejela 2. aprila letos. Nato je Državni svet izglasoval veto, koalicija je nato novelo ponovno sprejela 23. aprila. Zakonski postopek je bil sklenjen z uradno objavo v Uradnem listu RS dne 6. maja 2025, novela je začela veljati 21. maja, z vsemi posledicami za zdravstvene domove in izvajalce.
Glavne posledice so:
- Zmanjšanje dostopa do specialističnih ambulant
- Odhodi specialistov iz javne mreže
- Povečanje čakalnih dob in logistična otežitev, kamor spadajo slabša dostopnost in podaljšanje čakalnih dob, pa tudi zaprtje lokalni ambulant.
- Pritisk na njuno medicinsko pomoč
S posledicami se že soočajo v večini zdravstvenih zavodov v regijah. Posledice so odpovedi ambulant (zaradi manjkajočih specialistov in pogodbenikov), zaradi odhodov specialistov oslabela strokovna pokritost ter omejena nujna pomoč.
Temeljna zaskrbljenost pa se vrti okoli odhodov zdravnikov v zasebni sektor, saj to ogroža javni zdravstveni sistem kot celoto.
Na spletu je veliko opozoril staršev tudi zaradi stanja na področju pediatrov. To je zelo problematično, zlasti tam, kjer že prej ni bilo dovolj kadra.
Kako novela vpliva na delo pediatrov
Prepoved dela pri več izvajalcih: Novela omejuje, da zdravnik lahko dela le pri enem izvajalcu iz javne mreže (razen z dovoljenjem ministrstva). Pediatri, ki so zaposleni npr. v bolnišnici, ne morejo več popoldne delati v zdravstvenih domovih. V več krajih so ambulante za otroke delovale izključno s takimi pogodbenimi zdravniki (pogosto upokojenimi ali iz drugih krajev).
Opuščanje ambulant in prazni termini: Iz več zdravstvenih domov poročajo, da ostajajo brez pediatrov. Upokojeni pediatri, ki so reševali sistem, pa ne smejo več delati brez posebnih dovoljenj. Pediater po novem ne more več razporejati delovnika med različne lokacije, kar pomeni, da nekateri kraji ostajajo brez pediatra več dni skupaj.
Vse to, pričakovano, ogroža redne preglede otrok, cepljenja in pravočasno obravnavo bolezni. Nastajajo zamude pri razvojnem spremljanju, priča smo že tudi neenakem dostopu do zdravstvene oskrbe.
Posledice za otroke in starše so zaradi nerazumnosti vladajoče koalicije velike. Najslabše pa je to, da so pediatri izrazili pripravljenost delati več, vendar so zdaj pravno omejeni, kar jih sili, da izberejo enega delodajalca ali opustijo delo.
Težave so torej velike, z resnimi kadrovskimi težavami in prekinitvami storitev se soočajo tudi na Dolenjskem. Kadrovske vrzeli, tako kot drugod v državi, ne morejo ustrezno nadomestiti, četudi v to vlagajo velike napore.
Kakšna je vloga županov pri tem? Občine so ustanoviteljice (lastnice) zdravstvenih domov, župani zahtevajo sistemske rešitve. To so: bolj fleksibilno zaposlovanje (npr. pogodbeni zdravniki), več financiranja iz državne blagajne, večje število koncesij ali specializacij.
Primer Dolenjske, vključno z Novim mestom: Župani so leta 2024 začeli usklajevati pobudo za regijski zdravstveni center z močno pediatrijo in urgentno službo. Zaenkrat ne kaže, da bi bili slišani. Nekateri župani so se tudi javno odzvali na stiske staršev, zlasti ko so: ambulante prenehale sprejemati nove paciente, izostali prvi pregledi dojenčkov, se starši morali voziti 50 in več km po zdravnika.
Vloge županov so torej precej omejene, med drugim tudi nimajo neposrednega vpliva na pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Vplivajo lahko le s pritiskom na ministrstvo za zdravje (vlado), kjer pa tako ali tako nikogar ne slišijo.
Nujna boljša obveščenost javnosti
Starši so čedalje bolj zaskrbljeni, zdravnikom in lokalnim skupnostim, vključno z župani, tako ostaja le še to, da o vsem bolje obveščajo javnost. Na nujnost boljše obveščenosti javnosti so že lani opozorili tudi v Zdravniški zbornici Slovenije.
Dejstvo pa je, da predsednik vlade Robert Golob, ki je pri svojem vodenju podrejen predvsem nevladnikom, česar niti ne skriva – v primeru zdravstva Jaši Jenullu in Dušanu Kebru – velja za zelo diktatorskega in zelo zamerljivega premiera. Med ministri je tudi slišati, da se mu enostavno ne upajo povedati ali ga vprašati stvari, za katere vedo, da jih ne želi slišati in niso skladne z njegovo agendom Županom pa v primeru neprijetnih vprašanj ali kritike enostavno zapre dostop do državnega financiranja projektov, nujno potrebnih za razvoj občine.
Državljani niti ne vedo, da gre večina odločitev tudi na občinskih ravneh prek Golobovih zaupnikov iz Svobode. In tu gre morda lahko kritika lokalnim vodjem, na vseh področjih, da stopijo skupaj in tudi javno opozorijo na to diktatorstvo. Sicer bodo za razsulo, v zdajšnjem primeru obravnave na zdravstvenem področju, pred javnostjo krivi prav oni, pa čeprav temu ni vedno tako.
Vida Stare
