Državni sekretar mag. Aleš Irgolič si je včeraj ogledal posledice neurja z močnim vetrom in točo, ki je v torek popoldne zajem območje občine Žužemberk. Toča je največ škode pustila v vinogradih, poljih koruze ter na vrtovih.
Najhuje je bilo na Dvoru, kjer je klestilo v približno petkilometrskem premeru in tudi najstarejših občani tako močne toče na Žužemberškem ne pomnijo. Po uvodnih ocenah je toča poškodovala okoli 35 ha vinogradov.
Državni sekretar Irgolič se je včeraj z obsegom škode na terenu seznanil na lokaciji kmetije Cirila Štrumbla na Vinkovem vrhu pri Dvoru, kjer se ukvarjajo z živinorejo in prirejo mleka. Povedal je, da bo država pomagala tako, da bo izvedla predplačila za območja z omejenimi dejavniki oz. predplačila, tako da bodo lahko ob zadnjih neurjih oškodovani kmetje oz. živinorejci del teh sredstev porabili tudi za nakup manjkajoče krme. To bodo storili predvidoma v mesecu novembru.
Na terenu, sta se državnemu sekretarju pridružila tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Novo mesto Janez Pirc in župan občine Žužemberk Jože Papež.
Kmetijska svetovalka novomeške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ana Moder je ocenila, da je torkova toča na območju Dvora najbolj prizadela nasade koruze, veliko škode pa je tudi v vinogradih in drugih trajnih nasadih.
Glede živinoreje je opozorila, da bo pridelek koruze slabše kakovosti, ker ga bo manj, pa bo nastal problem z zagotavljanjem zadostne krme. Silaža iz koruze slabše kakovosti bo posredno vplivala na kakovost prirejenega mleka in mesa ter tudi na končno ceno izdelkov, je dodala. Po njeni oceni je sicer neurje na Dvoru in v njegovi okolici poškodovalo več kot polovico zasajene koruze.
Ciril Štrumbelj z omenjene kmetije na Vinkovem vrhu je ocenil, da se bodo prave posledice toče na koruzi pokazale čez določen čas. V najslabšem primeru pričakuje, da bo silaža iz nje slabše kakovosti, približno polovičen izpad pridelka oz. krme pa bodo morali dokupiti.
Župan Jože Papež pa je povedal, da škodo po torkovem neurju še ocenjujejo, ocena naj bi bila znana prihodnje dni. Štab civilne zaščite sicer nastalo škodo v občini še pregleduje, največ škode pa je bilo na Dvoru in v njegovi okolici, je še dejal župan.
Nevarnost pojava toče je na splošno v Sloveniji velika, naša država namreč sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo se v Sloveniji pojavijo vsako leto več desetkrat. Takšne, ki prizadenejo ozemlje nekaj km2 nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.
M. D.