Po včerajšnjih pogovorih Roberta Goloba s predstavniki nekaterih strank, ki so se po še vedno nedokončnih in neuradnih rezultatih uvrstile v parlament, je jasno, da prvaka strank Demokrati in Resni.ca, Anžeta Logarja in Zorana Stevanovića, sodelovanje v Golobovi vladi zanima. Po pogovorih se namreč nobeden od njiju ni izrecno izrekel proti morebitnemu vstopu v vlado.
Slednje je, kot je čutiti med njunimi volivci, že naletelo na precejšnje neodobravanje, saj ne Logarja ne Stevanovića v prvi vrsti niso volili zato, da omogočita Golobovo vlado. Da se to ne bo zgodilo in da ne gresta v vlado z Golobom, sta pred volitvami oba tudi sama javno zagotavljala. Zato zdajšnje taktiziranje, v katerem dajeta dvojne signale in se ne izrečeta jasno o tem, ali bosta sodelovala z Golobom ali ne, njune volivce že precej jezi.
Na drugi strani je jasno, da Golob tako Logarja kot Stevanovića potrebuje, sicer vlade ne more sestaviti. Zanj in za njegovega podpornika Zorana Jankovića, ki se ga je oprijel vzdevek Gospod 10 odstotkov, je takšna vlada tudi življenjskega pomena. Le tako bosta lahko na čelu policije obdržala sedanje vodstvo in na ta način zavirala in onemogočala policijske in druge preiskave, v katerih sta se znašla. Le na ta način lahko tudi preprečita, da se razišče, ali so prisluhi, ki so bili objavljeni pred volitvami, pristni in kdo stoji za njimi, še posebej v primeru, da drži teza, da so Izraelci s prisluhi izsiljevali Golobovo vlado, da je ta spremenila stališče glede tožbe proti Izraelu. Potem je seveda tukaj še ohranitev nadzora nad Gen-I in drugimi energetskimi družbami, Darsom in Slovenskimi železnicami, preko katerih Golob, kar smo slišali tudi na posnetkih, kupuje novinarje in medije ter obvodno financira svojo stranko.
Bolj ali manj je sicer jasno, da Golob Logarja in Stevanovića potrebuje le, da mu njuni poslanci pomagajo izvoliti vlado, potem pa računa, da bi že nekako šlo. Ko je vlada postavljena, jo je namreč praviloma zelo težko zrušiti, zakone pa je mogoče ob podpori Levice iz opozicije in manjšinskima poslancema sprejemati tudi z manjšinsko vlado. Pri tem lahko tudi računa, da ne Logar ne Stevanović ne bosta imela prav velikega interesa rušiti vlade, ker bosta v njej zasedala ministrske položaje. Takšna vlada sicer bolj ali manj životari, ampak, kot rečeno, dobrobit države je za Goloba trenutno v drugem planu. Zanj je pomembno, da z novo vlado rešuje sebe in Zorana Jankovića. Zato ni daleč od resnice izjava predsednika SDS Janeza Janše, da bo šlo pri Golobovi vladi predvsem za vlado za zaščito »kraljice«, kot je nekoč Jankovića poimenoval Golob.
Predvsem za Logarja velja, da bo vstop v vlado, kjer kot manjša stranka ne bo mogel narediti prav veliko, zanj dolgoročno pomenil politični samomor. Po nekaterih anketah je večina njegovih volivcev prej volila SDS in NSi, ki nad tem, da bo Logar omogočil Golobu sestavo vlade, zagotovo niso navdušeni. Tako bo Logar sicer imel ministrski položaj, medtem ko njegova stranka zagotovo dolgoročno ne bo preživela. Ampak slednje mora očitno izkusiti na lastni koži, če že ne verjame izkušnjam drugih iz preteklosti.
Aleksander Vodeb
