Združenje novinarjev in publicistov je sinoči podelilo Častna priznanja Boruta Meška za leto 2023. Ta združenje podeljuje za posebne dosežke na področju novinarstva. Letos so častna priznanja prejeli Valentina Plaskan (za obetavno voditeljico in novinarko), Nejc Krevs (za obetavnega voditelja in novinarja), Jože Biščak (za posebne novinarske dosežke) in Bogo Sajovic (za življenjsko delo).
Valentina Plaskan je ena najbolj prepoznavnih slovenskih novinark in televizijskih voditeljic.
Študirala je na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V preteklosti je bila novinarka, moderatorka in voditeljica na Radiu Študent. Pozneje je kot novinarka delovala v dnevnoinformativnem programu Planet TV, kjer je vodila tudi večerno informativno oddajo Planet18, predvolilne oddaje Slovenija izbira ter oddajo Osebno z Valentino Plaskan.
Leta 2022 je storila enega najbolj prelomnih in pogumnih korakov v svoji televizijski karieri. Zapustila je Planet TV in se preselila na Televizijo Slovenija. Gledalci so jo takoj vzljubili. Skupaj s še nekaterimi sodelavci je poskrbela, da so informativne oddaje TV Slovenija postale bolj dinamične, da so bili v njih predstavljeni najrazličnejši svetovnonazorski pogledi in da so Slovenke in Slovenci dobili verodostojne informacije o dogajanju doma in v svetu.
Kljub mladosti je za njo že zdaj zavidljiva kariera, njena pot pa bo nedvomno šla samo še navzgor. Ne smemo pozabiti, da Valentina Plaskan ni le novinarka in televizijska voditeljica, pač pa tudi pevka in igralka. Prav tako je bila izjemna imitatorka v znameniti oddaji Radio Ga Ga na Radiju Slovenija, izdala pa je tudi pesniško zbirko Stena srca. Vse to priča o tem, kako zelo širok je nabor njenih talentov.
Nejc Krevs sodi v mlajšo generacijo slovenskih novinarjev in publicistov.
Diplomiral je na teološki fakulteti, po izobrazbi pa je teolog in religiolog. V medije je zašel že konec najstniških let, tako da od svojega 19. leta ustvarja informativne, kulturne, zgodovinske, otroške in verske vsebine na RTV Slovenija.
Od vidnejših vlog omenimo, da je bil od leta 2016 do 2020 novinar in voditelj televizijske oddaje Infodrom, pozneje preide na informativni program Televizije Slovenija. Nase je opozoril leta 2022, ko je postal voditelj TV Dnevnika, sicer osrednje informativne oddaje na TV Slovenija.
Njegovo voditeljsko in siceršnje novinarsko delo izkazuje visoko zavezanost novinarskim standardom. Zanimata ga tako notranja kot zunanja politika, pri čemer je odličen poznavalec dogajanja na Bližnjem vzhodu. Uvid v fenomen izraelskega družbenega in kulturnega protislovja ponuja njegov dokumentarni prvenec Med, mleko in nemir, ki je v produkciji TV Slovenija nastal letos.
Jože Biščak je slovenski novinar, urednik, TV-voditelj, bloger in pisatelj tiste generacije, ki je imela privilegij, da je kot novinar spremljal osamosvajanje Slovenije in njeno demokratizacijo.
Kot novinar se je izpostavil v preiskovalnih zgodbah divjega lastninjenja in privatizacije družbenega premoženja v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. Skupaj s kolegi Igorjem Guzeljem, Vinkom Vasletom in pokojnim Danilom Slivnikov so preiskovali in razkrivali (najprej v časniku Delo, nato v reviji Mag) tisto, kar je skoraj tri desetletja pozneje v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države dokumentiral Rado Pezdir.
Delal ali sodeloval je s skoraj vsemi slovenskimi mediji. Leta 1989 je začel kot pripravnik delati v ljubljanski redakciji časopisa Delo, leta 1991 je postal novinar Slovenskih novic. Leta 1995 se je kot član tako imenovane »Slivnikove četice« pridružil reviji Mag. Leta 1998 je odšel na časnik Finance (ki je postajal dnevni časopis), leta 2002 je postal svobodni novinar. Nato je začasno odšel v marketinške vode. V novinarstvo je se vrnil leta 2011 s svojo spletno stranjo Slovenska kronika, leta 2012 je na povabilo Vinka Vasleta odšel za namestnika odgovornega urednika na spletni portal Siol, leta 2013 se je pridružil ekipi revije Reporter, leto kasneje je začel pisati blog Kavarna Hayek.
Konec leta 2017 je sprejel povabilo lastnikov revije Demokracija ter portala in televizije Nova24TV. Kmalu je postal glavni in odgovorni urednik revije Demokracija ter portalov Demokracija in Nova24TV, od aprila 2018 je bil tudi direktor družbe Nova obzorja. Junija 2022 je zaradi zdravstvenih težav odstopil kot odgovorni urednik revije Demokracija in direktor družbe Nova obzorja.
Bogdan (Bogo) Sajovic je maturiral na bežigrajski gimnaziji, po študiju prava, ki ga ni končal, je šel na služenje vojaškega roka, nato pa se redno zaposlil kot novinar v časopisni hiši Delo, kjer je bil najprej novinar, nato pa dolgoletni urednik črne kronike. Honorarno je pisal za mnoge druge revije, med drugim za TT, Gospodarski vestnik, Stop, Teleks in Pavliho. Leta 1980 je odšel iz Dela in se redno zaposlil na Pavlihi, bil je pomočnik glavnega urednika in nato glavni urednik, dokler izdajatelj Pavlihe ni ukinil, starejši del uredništva, med njimi tudi Bogo, pa je odšel v pokoj. Kljub upokojitvi ni prenehal z novinarskim delom, honorarno je delal več kot desetletje za Mag in bilo nato med ustanovnimi člani Reporterja, kjer je pisal vse do leta 2020, ko je presedlal na Demokracijo, kjer redno piše tedensko gloso.
V osemdesetih je Bogo skupaj z uredništvom Pavlihe razbijal mnoge tabuje tedanje komunistične družbe in bil dejaven član neformalne skupine alternativnih novinarjev, ki so orali ledino na področju medijske svobode in pluralizacije.
Polne obrazložitve nagrad si je sicer mogoče prebrati na spletni strani www.znp.si
A. V.
