Zakaj bom v nedeljo 4-krat proti

Vir: arhiv

V nedeljo bomo volivci in volivke na evropskih volitvah odločali, kakšna bo prihodnja sestava Evropskega parlamenta in kdo nas bo v njej zastopal.

 

Evropa se danes nahaja na nekakšnem razpotju, kjer se odloča, katere vrednote bodo prevladale – ali bodo to politika odprtih mej, ki v Evropi prinaša kulturo nasilja in posilstev, ideologija LGTB+, ki želi izničiti vsakršne družinske vrednote, teorija spola, ki nas želi prepričati, da biološka spola nista samo dva; ali pa bodo to vrednote močne in enotne Evrope, vrednote zavedanja, da se mora vsak, ki prihaja k nam, prilagoditi naši kulturi, in vrednote demokracije, kjer manjšina ne more diktirati, kako bo razmišljala večina.

Kot da omenjene teme ne bi bile že dovolj težke in bi zahtevale poglobljeno razpravo, je vlada Roberta Goloba izsilila, da bomo volivci v nedeljo odločali še o treh referendumih, ki z evropskimi vprašanji nimajo prav nobene zveze. Milo rečeno, po diktatorsko je namreč koalicija v parlamentu izglasovala, da dovoli zgolj izvedbo referendumov, ki so jih predlagali v Gibanju Svoboda, ne pa tudi referendumov, ki so jih predlagali v SDS – o zaupanju v vlado, nastanitvah prebežnikov (nezakonitih migrantov) in ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge. Ker naši so smiselni, vaši pa ne, je bilo slišati v ozadju. V resnici pa je bil namen vsega skupaj zgolj eden, z (delno) ideološkimi temami aktivirati svoje volilno telo, ga pripeljati na volišča in na evropskih volitvah dobiti čim več glasov.

A državljani nismo neumni in smo manever seveda spregledali. Način, na kakšen je koalicija kljub predlogom, da bi bilo smiselno vse referendume izpeljati skupaj v jeseni, izsilila istočasno izvedbo referendumov z evropskimi volitvami, je tudi glavni razlog, da bom v nedeljo odšel na volitve in obkrožil štirikrat proti. Pri tem bo en moj glas proti Gibanju Svoboda in njegovemu načinu izločanja vseh ostalih, preostali trije glasovi proti pa bodo izraz nestrinjanja proti vsem referendumskim vprašanjem, predvsem z načinom, kako nam je bilo vsiljeno istočasno glasovanje o štirih povsem nezdružljivih temah.

Aleksander Vodeb