Na včerajšnji seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo v državnem zboru vodi poslanec Jože Tanko, so obravnavali pobudo Sveta staršev Osnovne šole Velika Dolina, povezano z medvrstniškim nasiljem in potrebo po ustreznih rešitvah.
Udeležbo na seji so opravičili vsi vabljeni predstavniki vlade, poslanci koalicije (Svoboda, SD, Levica) pa so sejo abstruirali, ignorirali. S tem so nazorno pokazali, koliko jim je mar za reševanje tako medvrstniškega nasilja kot tudi romske problematike.
Seje pa so se udeležili vabljeni predstavniki OŠ Velika Dolina, župana Brežic in Škocjana, Ivan Molan Jože Kapler ter podžupana (Krško Janez Jože Olovec in Kočevje Gregor Gošir).
Janez Jože Olovec, podžupan Občine Krško, je med drugim dejal: “Žalosten je pogled, da ni niti enega poslanca iz vladajočih strank ali kogarkoli iz vlade in ministrstva, saj je problematika nasilja veliko boj pomembna kot obisk kakšne nogometne tekme.”
Tudi Ivan Molan, župan Občine Brežice, je bil tudi kritičen do tega, da se seje komisije niso udeležili predstavniki ključnih ministrstev, kot so ministrstvo za delo, za izobraževanje in za notranje zadeve, ter predstavniki policije in tožilstva.
“Stvar želijo dati pod preprogo in se pretvarjati, kot da težav ni, a to težav ne bo rešilo.”
V nadaljevanju objavljamo dele razprav poslancev SDS in NSi, ki so bili na seji.
Jože Tanko: Smo v situaciji, ko ne gre za nasilje večine nad manjšino. Se pravi večinskega prebivalstva nad manjšinskim, to, kar je glavni problem šovinizmov. Vsi, ki so zdaj govorili, župani iz tega okolja, doživljajo nasilje manjšine nad večino. In v tem je problem.
Odnos oblasti, ki ima operativne možnosti, torej policija, sodstvo itd. je permisiven do te problematike dela romske skupnosti. Navsezadnje govorimo o manjšini, ki si privošči izredno veliko, tudi izziva. To ni slučajno, je del izzivalnega pristopa. Zato bi morala tudi skupnost romskih svetnikov zavzeti ostro stališče in tudi vplivati na romske skupnosti tudi po južni Sloveniji.
Anja Bah Žibert: Zakaj danes govorimo o t. i. medvrstniškem nasilju, povezanem tudi z romsko problematiko? Zato, ker se je to zgodilo. In najbolj nenavadno je, da je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, ki bi moral prvi pomagati tako šoli kot staršem, najprej govoril o tem, zakaj se izpostavlja, da je nek Rom napadel otroka. Z nobeno rešitvijo niso prišli, okrcali pa so tiste, ki so si upali povedati, da je nekdo pripadnik romske skupnosti. In tu je največji problem.
Nimamo podatkov, koliko Romov živi v Sloveniji. Ker se ti podatki ne smejo zbirati. Nimamo podatka o številu romskih naselij. Nimamo podatkov, koliko romskih otrok je vključenih v predšolsko, šolsko vzgojo itd. Teh podatkov ni. Ker se ne smejo zbirati. Če želiš izvedeti, koliko Romov je nezaposlenih, teh podatkov ni. Ker se ne smejo evidentirati. In kje smo?
Zakaj Romi ne vidijo potrebe po izobraževanju in zaposlovanju? Ste se kdaj vprašali? Preprost odgovor. Ker jim ni treba. In se to ne izplača. – Da ne bo pomote, ne govorim o vseh.- Niso krivi Romi. Kriva je naša zakonodaja in politika socialnih transferjev, ki temelji na pravicah, namesto na odgovornostih in dolžnostih. In če bi to spremenili, bi marsikaj spremenili.
V preteklosti smo vzpostavili skupaj s koalicijskimi poslanci, ki so bili iz vrst leve politične opcije, pododbor za spremljanje romske problematike. Sklicevali smo seje, svetnike, župane. Ampak v tem mandatu je Svoboda to preprečila in rekla, da to nima nobenega pomena.
A veste, kaj se dogaja? Da prebivalci ne upajo v trgovino. Zdaj pa povejte, koliko Romov ne upa v trgovino. Prebivalci ne upajo pustiti na parkirišču vozila. Koliko Romov ne upa pustiti vozila pred parkiriščem? To enostavno tako ne gre.
Ta koalicija se je takrat, ko je zavrnila zakone 11 županov iz JV Slovenije s podpisi prebivalcev, zavezala, da bo do konca leta pripravila ustrezno zakonodajo za reševanje tega problema. Ne samo, da teh predlogov ni, le nekaj obljubljajo.
Alenka Helbl: Mi smo se danes zbrali na obudo Sveta staršev OŠ Velika Dolina, ki so zapisali, da moramo jasno in javno izpostaviti človekove pravice in enake možnosti. /…/ V družbi mora biti neki red.
Anton Šturbej: Glejte, to so ugotovili sami občani, ki bivajo ob romski skupnosti: tu so vlomi, nasilje na ulici, v družinah, razne tatvine, tatvine živali v hlevih in pašnikih, ustrahovanje, grožnje najhujših oblik s smrtjo, požigom, pretep otrok, celo požig vrtca, kršitev javnega reda in miru, cestnoprometnih predpisov. Poglejmo občane, ki tam živijo: v lastnih domovih se ne počutijo varni, policisti jim dolgoročno ne morejo več zagotavljati varnosti, incidenti se ne prijavljajo zaradi strahu, da bi jih dodatno ustrahovali, grožnje večjih razsežnosti, ni varnega okolja ne za otroke ne odrasle, ne da se zagotavljati izvajanje učnega procesa v šolah, dvojna merila za izostanke šoloobveznih otrok… Vprašanje, če so te kulturne razlike dodana vrednost.
Aleksander Reberšek: “Tisto, kar v tem primeru boli, je, da se mora cel razred prilagoditi nasilnežu in sprejemati nasilje. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ves čas poudarja, da ima ničelno toleranco do nasilja, ne naredi pa ničesar.”
Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov: Intervencija v romske skupnosti je nujna s pomočjo države, občin, institucij in nevladnih organizacij. Nosilci nerazvitosti, tj. romska skupnost, pa morajo izboljšati svoj življenjski stil, kulturo bivanja in seveda družbene norme, ki jih morajo kot vezni člen družbe spoštovati in po njih živeti.
Komisija je pripravila osem sklepov, te je ob koncu seje predstavil predsednik Jože Tanko. Z njimi bodo vlado pozvali, da v 60 dneh znova preučijo zakonodajo, ki ureja nasilje mladostnikov, da znova razmisli o sprejemu lani zavrnjenih zakonov 11 občin, ki urejajo tudi romska vprašanja, in da državnemu zboru na plenarni seji redno poročajo o reševanju romskih vprašanj. Pristojne organe pa bi komisija pozvala, da vse storilce kaznivih dejanj dosledno obravnavajo enako.
Vendar o pripravljenih sklepih zaradi obstrukcije koalicijskih članov odbora in posledične nesklepčnosti komisija ni mogla glasovati, zato bo o njih glasovala na korespodenčni seji (pisno).
M. D.
