V ponedeljek in torek bo v Marakešu, v Maroku, potekalo sprejemanje t. i. globalnega dogovora o migracijah, bolj znanega kot marakeška deklaracija. Slovensko delegacijo bo vodil Sandi Čurin, novi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Vsi ostali so se te odgovornosti izmaknili. Po dostopnih podatkih so v vladi za udeležbo v Marakešu iskali celo nekatere veleposlanike, ki pa so to zavrnili. Pristal je edino Čurin.
Vse to seveda ne pomeni, da Borut Pahor, predsednik države, Marjan Šarec kot predsednik vlade ali Miro Cerar kot zunanji minister ali Boštjan Poklukar kot notranji minister ter ostali člani vlade niso odgovorni za potrditev tega sporazuma, za katerega velika večina Slovencev meni, da pomeni izdajstvo Slovenije.
Sandi Čurin je bil doslej javnosti neznan državni uradnik, v novi vladi je nadomestil Boštjana Šefica.
O t. i. marakeški deklaraciji smo že veliko poročali, v državah, kjer bodo ta dogovor Združenih narodov o migracijah potrdili, se bodo življenja bistveno spremenila.
Do zdaj je znano, da je od dogovor odstopilo 13 držav. To so: ZDA, Madžarska, Avstrija, Poljska, Slovaška, Bolgarija, Švica, Češka, Avstralija, Izrael, Latvija, Estonija in Litva.
Za Hrvaško je dolgo veljalo, da bo odstopila od dogovora, vendar to zaenkrat ne velja. Hrvaška bo sporazum podprla.
Kaj to pomeni za Slovenijo? Da bodo sprostili pot ilegalnih migrantov iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Po navedbah naših virov je bila to doslej največja težava. Registracijsko-migrantski centri ob južni meji bi že zdavnaj zaživeli, če bi ilegalne migrante lahko prepeljali iz bosanske do slovenske meje. Po podpisu marakeškega dogovora pa bo tudi to hitreje steklo.
Že pred časom smo poročali o navedbah naših virov, da so se predstavniki prejšnje, to je Cerarjeve vlade, z oblastmi v BiH dogovorili, da bodo v Slovenijo premestili več kot 10.000 ilegalnih migrantov. Težavo jim je predstavljala Hrvaška.
Zdaj bo pot odprta. In še nekaj: naši viri so tudi navajali, da so namestitvene kapacitete za te migrante v Sloveniji že pripravljene in da to za vladajoče ne predstavlja nobene težave.
V BiH je po uradnih navedbah bosanskih oblasti letos prispelo okoli 23.000 migrantov. Koliko se jih v državi zadržuje še neuradno, ne vedo. V Sloveniji pa so doslej izsledili in prijeli okoli 8.000 migrantov.
Migrantske poti so speljane v Belo krajino in na koprsko območje, predvsem ilirsko-bistriško. Prav v Ilirski Bistrici pa imajo župana in vodstvo, ki postavitvi kakršnega koli migrantskega centra odločno nasprotuje. Ta župan je že v letih 2015 in 2016 preprečil postavitev takšnega centra, nato je šla večina prek Dobove v občini Brežice. Zelo proti je tudi letos. Zanimivo je, da gre za župana iz vrst vladajoče SD.
Aktualna oblast je na zadnjih lokalnih volitvah kot strateško za uresničitev svojih ciljev izgubila občino Brežice, kjer so pričakovali izvolitev župana iz vrst Cerarjeve stranke SMC, a jim to ni uspelo. Ostajata jim torej le še Bela krajina in Metlika, kjer z županom iz vrst SD nimajo nobenih težav. Nasprotno, z njim zelo dobro sodelujejo, kar je že večkrat javno povedala tudi direktorica t. i. migrantskega urada iz vrst SMC, Novomeščanka Mojca Špec Potočar. Kako bo s Črnomljem, kjer je prišlo do zamenjave na županskem mestu, pa bomo šele videli.
Opozicija zahteva referendum, vlado opozarjajo, naj odstopi od potrditve t. i. marakeškega sporazuma
V državnem zboru je 21. novembra 2018 potekala izredna seja, na kateri so poslanci razpravljali o t. i. marakeškem sporazumu. Predlagatelji seje so bile stranke SDS, NS in SNS. Uvodno besedo je imel Janez Janša.
Po anketah približno70 odstotkov državljanov in državljank Slovenije ne podpira globalnega dogovora o migracijah. Doslej smo že predstavili stališči Marjana Šarca in Boruta Pahorja, zato zdaj predstavljamo še stališče Janeza Janše, predsednika največje politične stranke v Sloveniji, nekdanjega dvakratnega predsednika slovenske vlade in tudi edinega doslej predsedujočega Svetu EU iz Slovenije.
Dne 21. novembra 2018 je Janša v državnem zboru povedal (magnetogram):
JANEZ JANŠA: Spoštovani! Tisto, kar loči civilizacijo od barbarstva, so pravila. Vsaka civilizacija ima neka pravila, ki so v naprej znana, po katerih uravnava svoje žitje in bitje, tako da posameznik ni izpostavljen samo volji tistih, ki imajo v rokah večjo moč. Torej v tem uvodu, ker imam na voljo samo 10 minut, predvsem o proceduri in pravilih. O vsebini tega akta, te deklaracije, ki ima napačen naziv, se pravi, nek globalni dogovor, več v nadaljevanju, ko bo na voljo več časa.
Za začetek pa je treba povedati, da gre za akt, ki ima lažen naslov, ker ne gre za globalni dogovor; da gre za akt, ki deli svetovno evropsko in tudi slovensko javnost; in da gre za akt, ki mu, bom rekel, prepričljiva večina ljudi na zahodu nasprotuje, se pa skuša kljub temu sforsirati tudi s trivialnim izgovorom, češ da gre za nekaj, kar nima pravne veljave in da bo to sprejeto 10. decembra v Marakešu z aklamacijo, se pravi s ploskanjem. Kar je sicer res, ne poveste pa, da je 17. decembra ta resolucija na dnevnem redu Generalne skupščine OZN, kjer se bo glasovalo. Se pravi, gre za formalen akt, za katerega mora država po neki proceduri sprejeti stališča, tako da njena delegacija potem odloča na generalni skupščini Združenih narodov.
No, in zdaj poglejmo, kako je ta procedura najprej potekala v Sloveniji. Danes imamo sejo državnega zbora, kjer razpravljamo o tem aktu. Pred nekaj dnevi smo imeli sejo delovnega telesa tega državnega zbora, ki je razpravljal o tem aktu. Vlada pa je že teden prej dala soglasje k sprejemu tega akta z lažnim nazivom, ne da bi sploh obstajala kakršna koli pravna ali politična podlaga za to. Politična zato, ker v skladu z akti, ki veljajo v Sloveniji in resolucijo oziroma deklaracijo o znani politiki, državni zbor tukaj nastopa kot akter, ki je vključen na koncu; pravno pa zato, ker ste razpravljali in odločali o nečem, spoštovani kolegi iz vlade, kar v skladu z 11. členom Ustave Republike Slovenije sploh ni obstajalo.
V ustavi piše, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, vlada pa je potrdila nek akt, ki v slovenščini ni obstajal. Tudi danes ne obstaja v uradnem prevodu. Dali ste nam nek delovni prevod, ki je lahko pripomoček, ne more pa biti po slovenski ustavi osnova za odločanje, še posebej ne o tako pomembnem vprašanju. In da bo stvar še bolj komična ali pa tragikomična, prej sem malo pogledal življenjepise kandidatov za člane vlade v tej sestavi, ki ste jih poslali za »hearinge«, in smo ugotovili, da kar nekaj članov te vlade sploh ne razume angleško. Se pravi, sprejeli ste nek akt, ki ga niste niti prebrali. Če pa ste ga, ga pa niste razumeli, vsaj ne vsi. Torej, ne gre samo za vsebinsko vprašanje za ali proti temu, kar piše v tem aktu, ampak gre za to, da je bila uporabljena neka procedura, ki je protiustavna, protizakonita in proti vsem temeljnim principom vsake civilizacije.
Rekli boste oziroma rečeno je bilo, to je nepomembna stvar, neformalna zadeva, pravno ne obvezuje. Ni res, glejte, ta tema je v ospredju razprav, vsaj na zahodu. Ta tema je tema, ki vsak dan povzroči, da kakšna država odstopi, izstopi iz tega kroga. Govorjenje o tem, da 150 držav podpira ta akt … Glejte, to je tako, kot včasih, ko je Jugoslavija govorila v Generalni skupščini Združenih narodov, »imamo neuvrščeni večino«, pa so sprejemali resolucijo in obsojali Izrael, nič pa od tega potem ni veljalo, ker Varnostni svet Združenih narodov tega potem ni potrdil in to je organ, ki v OZN dejansko odloča o realnih ukrepih. Generalna skupščina vam, seveda, daje usmeritve in v tem, tako imenovanem globalnem dogovoru so, seveda, usmeritve in s tem dogovorom se države na 46 mestih, tiste, ki bodo za to glasovale, obvezujejo, da bodo nekaj naredile. Se pravi, so neke zaveze, ki so politične, na začetku, kot vedno pri vsaki resoluciji ali pa deklaraciji, če bo to sprejeto na Generalni skupščini Združenih narodov in bomo mi glasovali za to, so to obveze, ki članice OZN zavezujejo in to se bo potem začelo prelivat v pravne akte. Nimam časa, da bi našteval na stotine primerov, ko je bilo temu tako.
Če preberete to deklaracijo z napačnim nazivom, naziv je pa napačen zato, ker če katerakoli članica Združenih narodov, ki je stalna članica Varnostnega sveta, ne sodeluje v nekem dogovoru, potem to ni globalni dogovor. Vse države pravzaprav od samega začetka, ko je bil ta zadnji osnutek objavljen, ne sodelujejo. Za Rusijo in Kitajsko se ne ve, druge države, predvsem države zahodne civilizacije, izstopajo druga za drugo. Včeraj je ena od koalicijskih strank v Belgiji sporočila, da tega ne podpira, se pravi, tudi Belgija tega ne bo podprla. Toliko o jedrnih državah Evropske unije, ki naj bi vse stale za tem. Po kongresu CDU v začetku decembra v Nemčiji bo verjetno tudi ta država glede tega spremenila stališče in na koncu boste na nemško-francoskem vlaku samo še vi.
Zato, pamet v roke! Preberite danes tekst, ki je tukaj, v njem boste našli vse, kar si kdo želi. Našli boste člene, kjer piše, da je vsaka država suverena, in boste našli člene, ki »de facto« izenačujejo ilegalne in legalne migrante, begunce in migrante. Termin »illegal migration«, torej ilegalne migracije, sploh ni uporabljen. Je pa na štirih mestih zapisano »ne glede na status se zagotavlja to, to in to …« Da ne bo pomote, to ni deklaracija o človekovih pravicah. Zdaj se je v tej debati zahajalo v stransko ulico, češ, vsi ljudje, ne glede na to, ali smo iz Evrope, Afrike ali Amerike, imamo enake človekove pravice. Imamo jih, po Deklaraciji o človekovih pravicah, podobni deklaraciji, ki je tudi ratificirana, jih imamo, in to ni ta tema. Je pa v tem dokumentu jasen namen, da se pravica do migracije počasi naredi za človekovo pravico, beri, življenje na račun žuljev drugih se naredi za človekovo pravico, in to je konec neke resne civilizacije.
Zaradi vsega tega, kar je v tem tekstu, iz tega na koncu ne bo nič, in države, ki bodo prej prišle k pameti, bodo pač toliko na boljšem. Poglejte, kaj misli javno mnenje v Evropi, na celi zahodni polobli, tudi v Sloveniji, 70 % ljudi v Sloveniji tega ne podpira. In predlagam, da pač ravnamo pametno in da se vlada iz tega umakne.
V nadaljevanju je Janša več povedal tudi o tem, kako je do takšne vsebine prišlo, in o tem, zakaj se je pred slovensko in v glavnem tudi pred celotno zahodno javnostjo končno besedilo toliko časa dokaj uspešno skrivalo.
Janša je predstavil tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma.
Med drugim je povedal, da Evropa do stališča Združenih narodov in tega sporazuma nima enotnega stališča. Predsedujoča EU je trenutno Avstrija, ki temu nasprotuje.
Razprava sredi novembra v Evropskem parlamentu pa je pokazala, da v Maroku v ponedeljek in torek predstavniki EU ne bodo sodelovali in tega sporazuma ne bodo zagovarjali.
Janša je še povedal: “Samo v letu 2017 je bilo v Evropi več kot 200 terorističnih napadov. Veliko teh, ki so jih izvedli, je ilegalno prišlo v Evropo. Veliko tudi preko Slovenije v tem valu, ki smo ga baje tako dobro obvladali.”
In še: “V zadnjih letih je v Jemnu od lahkote zaradi vojn, ki jo bijeta Savdska Arabija in Iran preko svojih proksijev, umrlo 85.000 otrok. Zakaj je to pomembno? Zato, dragi kolegi iz levice, ker ste Iranu v tem času oprali milijardo evrov, s katero so nakupovali orožje, s katerim ubijajo otroke v Jemnu. Kje je tukaj vaša solidarnost?”
Več o tem: sds
J. M.
