Slovenski kmetje so se prebudili, začeli so s protesti proti vladi Roberta Goloba. V zadnjih dneh je najaktualnejše na območju Celja, saj je vlada najboljša zemljišča v Šentjurju predvidela za suhe zadrževalnike vode. Kmete so nameravali na hitro razlastniniti, kmetje pa so se temu odločno uprli.
Kmetje so s traktorji protestno izvozili tudi na drugim območjih, med drugim tudi v Novem mestu, Mariboru, Savinjski dolini, Radečah, Laškem, Murski Soboti ipd.
Kmetje so izoblikovali več zahtev, ki tudi veliko pojasnijo. Večina jih je v nasprotju s politiko aktualne vlade. Zahteve kmetov so:
1. Uvedba bonitetnih točk zemljišč nazaj po starem sistemu (vsa naša zemljišča so dobila višje bonitetne točke, kar v praksi pomeni, da bo tudi prispevek KGZS večji, naj dajo možnosti pritožb in realne ocene kmetijskih zemljišč).
2. Prevetritev OMD plačil po GERK-ih, ne pa na splošno in naj bodo javno objavljena (OMD je trenutno odmerjen po regijah, prav tako nekateri veliki na vzhodu dobivajo OMD, drugi, ki so 100-krat na slabšem, pa ne, sistem naj gleda po GERK, ne pa na splošno, vse to jim že SOPOTNIK omogoča). Enkrat za vselej je treba oceniti vsako parcelo posebej in na podlagi realnih kazalnikov (možnost obdelave, strmina, velikost parcele itd.) določiti višino OMD plačil.
3. DEGRESIJA, prerazporeditev od velikih k malim (večje kot imaš površine, cenejša je obdelava na hektar, zato bi morali dodatno spodbujati kmetije do 40 ha. Trenutno so samo mali nekaj dobili in pa največji.) Degresija se smiselno uredi za vsako operacijo posebej glede na kalkulacij, ki upoštevajo zniževanje variabilnih stroškov z povečanjem površin.
4. Ukiniti kavč kmete, tisti, ki zemljo obdeluje, naj dobi subvencije (še vedno je v Sloveniji 15.000 lastnikov, ki imajo zemljo oddano in prejemajo subvencije, naj dobi pomoč tisti, ki dejansko dela. Vsakega prejemnika subvencij je potrebno kontrolirati, ne zgolj kmetije nad 5000 eur. To se lahko vidi iz SOPOTNIK-a ali z drugimi dokazili, npr. lastništvom mehanizacije ali pa z računi za izdan produkt).
5. Prispevek za gozdne ceste plačujejo zgolj lastniki gozdov, uporabljajo pa jih vsi. Tudi tujci, ki hodijo po naših gorah. Ker je ta prispevek izrazito nepravičen in obremenjuje najbolj tiste, ki najmanj uporabljajo gozdne ceste. Kmetje zato predlagajo, da se gozdne ceste vzdržujejo iz državnega proračuna oz. na enak način kot vse ceste. Obstaja tudi možnost, da vsak državljan prispeva po 5 EUR, kot je to pri RTV naročnini.
6. Spremeniti politiko najemanja državne zemlje, s katero upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (trenutna politika tistim, ki že leta najemajo zemljo, daje prednost. Tako noben mlad ali nov kmet ne pride do zemlje, naj bo recimo v območju max zakup 10 ha, nato spet 10 ha … Tako bi imeli večje število kmetov, ki dejansko rabijo zemljo). Ceno zakupa od sklada je potrebno razvrstiti v range glede na količino ha, kjer se cena za vsakih 15 ha dviguje.
7. Uvedba masnih bilanc (naj ima slovenska hrana slovensko poreklo, ne pa, da lahko trgovci pod slovensko prodajajo karkoli, ker tudi sistem nadzora ne deluje). Treba je prepovedati in držati nadzor nad nelojalnim oglaševanjem in zavajanjem potrošnikov.
8. Dopolnilne dejavnosti. Kmetje lahko opravljajo tudi dejavnosti, ki niso po klasifikaciji dopolnilne. Npr. mehanik, video creator, računalničar, coach, pravnik … Zdaj morajo odpreti s. p., s tem pa avtomatsko niso več kmečko zavarovani. Posledično izpadejo iz vseh razpisov. Dovolimo kmetu, da ima širši spekter znanja in dela, kot zgolj omejevanje na kmetijstvo.
9. Kjer država/občina uvede omejitve na kmetijski zemlji, npr. varovalni pas voda 15 m, vodovarstveno območje, območje daljnovodov itd. Zagotoviti državno financiranje (to je stvar skupnega dobrega, tam naj vsa skupnost financira ne pa zgolj iz kmetijskega denarja). Vse služnosti, ki potekajo po kmetijskih zemljiščih, naj dobijo primerno odškodnino. Stroškovnik naj pripravi KGZS ali Vlada.
10. Po zgledu Francije uzakoniti pravico do kmetovanja (kmet obdeluje krajino in skrbi za to, da sploh še kdo živi na podeželju, takemu kmetu je treba dati pravico pred priseljenci, pred vznemirjanjem zaradi mukanja živali in pred hrupom kmetijskih strojev).
11. Električne omrežnine prestaviti na 30 min blok (trenutni sistem omrežnin je nastavljen tako, da bodo ravno kmetje, ko prižgejo puhalnik, šrotar, črpalko, molzni stroj, pralni avtomat) plačevali visoko omrežnino, čeprav ti stroji ne tečejo dolgo, imajo pa špice pri zagonu. Porabe elektrike nimajo veliko, sistem omrežnin jih bo pa kaznoval …
12. Ureditev vodnih pasov na način, če se prepove obdelava, naj kmet zato dobi odškodnino … (Ukinitev vseh obvodnih pasov ob vseh jarkih in potokih, saj večinoma služijo kot izsuševanje površine in ne kot nek stalen vodni vir, saj so večino časa suhi razen ob nalivih. Ob rekah pa max. 5 m pas. Brez omejitev obdelave okrog vodotokov, kot je bilo do sedaj.)
13. Gospodarjenje z zvermi naj pride nazaj pod lovsko zvezo, ne pod Zavod za gozdove.
14. Izplačila subvencij v istem letu, kot je subvencijsko leto oziroma za to določiti datum, do kdaj bodo ta izplačana, nekateri imajo kredite vezane na to, drugi pa lahko v drugem obdobju padejo pod drugačno obdavčitev.
15. Umakniti pogojenost, da mora biti 4 % ornih kmetijskih zemljišč namenjenih obvezni prahi.
16. Možnost ureditve statusa kmetije tako, da ni težav pri prevzemih kmetije na novega nosilca. (Problem fizična oseba z dejavnostjo, naj bo KMG-MID kot matična številka podjetja, kar bi rešilo ogromno birokratskih zapletov pri prevzemu kmetije.)
17. Vzpostavitev finančnih instrumentov za vse kmete (ugodna dolgoročna posojila, delno ali v celoti jamstvo države za investicije, za nakup zemlje, itd.)
18. Poenostavitev okoljskih ukrepov in subvencijskih izplačil. Vedno strožja okoljska pravila, ki onemogočajo normalno kmetovanje. Na drugi strani uvoz poceni hrane iz tretjih držav, ki ne dosega naših standardov EU. Ukrepe zastaviti tako, da bodo kmetije konkurenčne na trgu in imele možnosti normalnega razvoja ter življenja na kmetijah.
19. Glavni posevek naj bo določen od časa setve do časa spravila oziroma do tehnološke zrelosti. Ni smiselna časovna omejitev glavnega posevka za obdobje med 1.5. do 31.7. v tekočem letu za posevek, ki je dlje časa na njivi v tem obdobju.
20. Ureditev dostojnega plačila za upokojene kmete. Kmetje se ob upokojitvi znajdejo v težkem finančnem položaju zaradi nizkih pokojnin. Potisnjeni na sam socialni rob družbe in pahnjeni v odvisnost mlade generacije na kmetijah.
21. Ukinitev sopotnika za nadzor. Kljub temu se vloge ne rešujejo hitreje, kmetje smo kot hlapci nadzorovani na vsake dva do tri dni. ZAUPANJE v delo kmetov in določitev normalnih pogojev kmetovanja bo doprineslo več, kot pa stalen nadzor in gore birokracije, ki vsako leto prispeva k zmanjševanju števila kmetijskih gospodarstev.
22. Zmanjšanje birokratskega aparata, vezanega na nadzor kmeta. Naj se dodeli zgornja meja zaposlenih na KGZS, Agenciji, ministrstvih, uradu in drugih.
23. EU razpisi in dodeljena sredstva. Sredstva, namenjena za investicije in posodobitve kmetijskih gospodarstev, dodeliti tako, da bodo sorazmerno z deleži obdelave kmetijske zemlje. Torej če kmetijska podjetja obdelujejo 4% vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, naj bo za njih razpisanih 4% sredstev od celote, ostalo pa za kmetije. Tako bi bilo bistveno več kmetov deležnih razvojnih sredstev na razpisih. V sedanjem sistemu pa podjetja poberejo 37% sredstev, obdelujejo pa samo 4% sredstev.
24. Oprostitev plačila komunalnega prispevka za vse kmetijske objekte (tako enostavne kot zahtevne), dopustiti gradnjo kmetijskih objektov na kmetijski zemlji (silosi, strojne lope, kozolci). Dopustili ste agrofotovotaiko, kjer so vsi produkti Kitajski, objekte ki pa jih kmet potrebuje za izvajanje osnovne dejavnosti pa ne dopuščate. Kmet pa mora izkazovati upravičenosti do gradnje z prilivi iz kmetijske dejavnosti.
25. Uskladitev subvencij z inflacijo. Inflacija zadnjih 6 let je že blizu 40 %. To pomeni, da kmet realno vsako leto prejme manj subvencij, obenem pa se vsi stroji, gradnja in tehnologija dražijo.
26. Sprememba učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah ter objektivno učenje o pomenu kmetijstva. Vse agende zelenega prehoda, izpustov toplogrednih plinov in drugo naj ne temelji na vsakokratnem medijskem pritisku, ampak naj bo učni program prilagojen slovenskim razmeram.
27. Izplačilo CO2 kuponov kmetom za absorbcijo z ratlinsko predelavo. Namreč gozdovi, travniki in polja so absorberji CO2, nase vežejo ogljik in prispevajo k čistejšemu ozračju. Na podlagi GERKov lahko za vsakega kmeta izračunamo, koliko CO2 je predelal in naj dobi za to ustrezno plačilo.
28. Sprememba Zakona o zaščiti živali, vložitev amandmaja, kjer se se ukine institut pooblaščenega prijavitelja, naj kmetijska gospodarstva pregledujejo, kot doslej, izobraženi strokovnjaki. V primeru anomalij in kršenja zakonodaje, kot je bilo v primeru Možgan, naj se zagotovi brezplačna pravna pomoč kmetom.
29. Debirokratizacija kmetijstva. Ukiniti elektrosko vodenje o delovnih opravilih na kmetiji in zmanjšanje podvajanja evidenc. Digitalizacija kmetijstva ni prepisovanje podatkov s papirja na računalnik.
30. Umaknitev predloga za AO zavarovanje vlečenih kmetijskih strojev (balirka, trosilec, zgrabljalnik, obračalnik, cisterna itd.), saj je to že krito s AO zavarovanjem traktorja.
31. Dovoljenje za vožnjo s traktorjem in traktorskimi priključki tudi za praznike in nedelje ter ponoči, ob ustrezni svetlobni označitvi (ponoči obvezna rotacijska luč).
32. Ukinitev vseh predlogov sprememb zakonov, ki po poenostavljenem postopku razlaščajo kmetijska zemljišča. Ta naj bodo trajno varovana skladno z Ustavo, vsak poseg v to pa naj bo omejen. Soglasodajalci k OPN-jem naj poleg Ministrstva za kmetijstvo postanejo tudi Kmetijsko gozdarska zbornica, Sindikat in druge nevladne organizacije.
33. Družinskim kmetijam, oz. kmetom, ki imajo otroke, omogočiti brezplačne vrtce, ne glede na velikost kmetije, saj se s tem ohranjajo kmetije in podeželje. Slovenija se že tako ali tako demografsko zelo stara, zato vzpodbudimo kmete, da bodo imeli otroke.
Vir: Demokracija, spletna stran
M. D.
