Iračanu, 26-letnemu Amarju Yassinu Al Hamdaniju je novogoriško okrožno sodišče zaradi napada na taksista in policista ter poskusa odtujitve osebnega avtomobila decembra lani izreklo 6 let zaporne kazni, po prestani zaporni kazni bo za pet let izgnan iz Slovenije.
Pri izreku kazni se je sodišče oprlo na predlog okrožne državne tožilke Ane Radovanović Širok, za katere se je pozneje izkazalo, da je zelo naklonjena migrantom, leta 2017 je bila tudi med podpisnicami peticije proti deportaciji sirskega migranta Ahmada Šamija.
Uvodoma spomnimo, da je do spora med voznikom taksija in migrantom na poti iz Vrtojbe proti Ljubljani prišlo, ker Iračan ni imel denarja za plačilo vožnje. Zato je taksist zavil s hitre ceste, Iračan pa ga je napadel z olfa nožem. Pozneje je povedal, da je nameraval taksista ubiti, »pa Alah ni dovolil«.
Taksist se je rešil tako, da je zbežal iz avtomobila, s seboj pa vzel tudi ključe. Iračan je namerava avto ukrasti, zato je stekel za njim, da bi dobil ključe. Ko je ugotovil, da mu to ne bo uspelo, je odšel nazaj v avto in skušal na drugačen način vžgati motor. Pri tem so ga zalotili policisti.
Policistoma, ki sta prispela na kraj dogajanja, je poškodovani taksist nakazal, da je osumljenec v avtu. Policista sta Iračana pozvala, naj pride iz avtomobila in se uleže na tla. 26-letnik je izstopil, se najprej ustavil, nato pa napadel enega od policistov. Ta je s pištolo zato najprej ustrelil v zrak, nato pa še napadalca v spodnji del desne noge.
Za tem sta policista Iračana ustavila in vklenila, pozneje pa ga je reševalno vozilo tako kot taksista odpeljalo na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico.
Nizka kazen za Iračana je med policisti in v širšem delu slovenske javnosti naletela na veliko ogorčenost. Predvsem na delo in predlog okrožne državne tožilke. Generalni državni tožilec Drago Šketa je zato odredili strokovni pregled dela tožilke Ane Radovanović Širok.
In kaj so ugotovili?
Da tožilka v primeru Iračana ni naredila strokovne napake, kakor so to danes za STA pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. V postopku proti Iračanu je “res predlagala kazni na spodnji meji predpisanih kazni, vendar so le te primerne glede na izpostavljene obteževalne in olajševalne okoliščine, pri čemer je upoštevala tudi sodno prakso”, so navedli.
Glede podpisa pod peticijo proti izgonu sirskega migranta, bolj znanega kot brivca Šamija, pa je komisija ugotovila, “da tožilkin podpis ni v nasprotju s kodeksom državnotožilske etike. Pravica do peticije je ustavno zagotovljena pravica, katere nosilci so tudi državni tožilci”, so zapisali.
C. R.
