Ena od prednostnih nalog zagotavljanja zdravega življenjskega okolja je tudi zaščita vodnih virov in zagotavljanje pitne vode. Zato so na ministrstvu za okolje in prostor pripravili spremembo (novelo) Zakona o vodah, ki jo je državni zbor sprejel konec marca letos.
Namen spremembe je bil krepitev varovanja ustavne pravice dostopa do kakovostne pitne vode.
Sprememba zakona na eni strani zagotavlja večjo zaščito vodnih virov in priobalnega pasu, na drugi strani pa pomembno povečuje sredstva za poplavno varnost.
Po novem bo tako na priobalnem pasu onemogočena gradnja tovarn in drugih industrijskih objektov, pa tudi zasebnih objektov.
Pod zaostrenimi vodovarstvenimi pogoji bo na priobalnih zemljiščih mogoče graditi le še enostavne objekte javne rabe (denimo otroška in športna igrišča, čolnarne in podobno), in še to le tam, kjer bodo to dopuščali prostorski akti občin. Občine bodo namreč za spremembe prostorskih aktov, enako kot doslej, morale pridobiti soglasje Direkcije RS za vode in drugih pristojnih organov.
Omejitve torej ostajajo, brez soglasij številnih strokovnih služb umestitev objektov v prostor ne bo mogoča.
S številnimi varovalkami, ki jih določa sprememba Zakona o vodah, pa gradnja na priobalnih zemljiščih nikakor ne bo dopustna v primeru ogrožene poplavne varnosti, ob tveganju za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji odgovornega in skrbnega upravljanja voda. Prav tako ne bo dopustno, da bi morebitni novozgrajeni objekti kakorkoli omejevali dostop do vode.
Poleg dodatne zaščite pitne vode in priobalnih zemljišč pa novi zakon omogoča tudi večjo poplavno varnost. Povečujejo se sredstva za vzdrževanje vodotokov. Na podlagi sprememb se lahko za vzdrževanje in sanacijo, poleg sredstev iz državnega proračuna, koristi tudi 17 milijonov evrov iz namenskih sredstev Sklada za vode.
S temi sredstvi bi lahko zagotovili poplavno varnost za velik del prebivalcev ter njihovega premoženja.
Odločanje o morebitnih gradbenih posegih na območju priobalnega pasu bo z novim zakonom prešlo pod okrilje strokovnjakov iz direkcije za vode. Vlada tako ne bo več imela pravice določati izjem, o pobudah občin bo v celoti samostojno odločala stroka.
To so torej te spremembe Zakona o vodah, ki so jih v delu opozicijskih strank in v nekaterih njim podrejenih nevladnih organizacijah povsem spolitizirali, pod krinko boja za čisto pitno vodo. Dosegli so referendum, na katerem bomo državljani odločali o tem.
Referendum bo 11. julija 2021, referendumsko vprašanje se bo glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?”
M. D.