Ko se dnevi skrajšajo in temperature padejo, se na fasadah hiš po vsej Sloveniji začnejo pojavljati nenavadni obiskovalci – smrdljivci. Ti ščitasti insekti, uradno imenovani ščitkarji (Pentatomidae), so postali prava jesenska nadloga, saj se v iskanju toplega zavetja množično zbirajo po zunanjih stenah hiš in pogosto najdejo pot tudi v notranjost domov.
Poleti smrdljivci živijo predvsem na vrtovih, sadovnjakih in poljih, kjer se hranijo z rastlinskim sokom. Ko pa se temperature spustijo pod 15 °C, jih nagon “pokliče”, da poiščejo prostor za prezimovanje. Topla, suha in svetla mesta, kot so fasade, okenske police, polkna in razpoke okoli streh, so zanje idealna zatočišča.
Posebej jih privlačijo sončne, svetle fasade, saj se čez dan hitreje segrejejo. Tam se žuželke grejejo in zbirajo v večjih skupinah, preden se skrijejo v špranje, pod omet ali celo skozi odprtine v notranjost hiše.
Čeprav izgledajo zlovešče in ob dotiku sprostijo značilen smrdeč vonj, smrdljivci niso nevarni. Ne pikajo, ne grizejo in ne prenašajo bolezni. So pa zelo vztrajni in neprijetni, če se naselijo v bivalne prostore, kjer lahko prezimijo do pomladi.
Del narave – in del jeseni
Čeprav so nadležni, so smrdljivci del našega ekosistema in imajo v naravi svojo vlogo. A v hiši si jih seveda nihče ne želi. Z nekaj preprostimi ukrepi in malce previdnosti lahko poskrbimo, da bodo njihova jesenska romanja ostala le na fasadi – in ne v dnevni sobi.
Veliko ljudi opaža, da je danes v okolici in v domovih več smrdljivcev kot nekoč. Vendar to ne pomeni nujno, da jih je dejansko več, temveč jih preprosto pogosteje opazimo. K temu prispeva več dejavnikov. Zaradi toplejših in milejših poletij, ki so posledica podnebnih sprememb, imajo smrdljivci boljše pogoje za preživetje in razmnoževanje. Poleg tega so globalna trgovina in sodobno kmetijstvo v naše kraje prinesli nove vrste, kot je marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys), ki izvira iz Azije in se je pri nas začela širiti šele v zadnjem desetletju. Ta invazivna vrsta je odpornejša, številčnejša in pogosteje vstopa v stanovanja, kjer išče toplo zavetje pred mrazom. Sodobna bivališča z velikimi okni, vrtovi in sadnimi drevesi v bližini so zanjo idealno okolje. Če se torej zdi, da smrdljivcev nekoč ni bilo toliko, to ni le občutek – domače vrste so bile res redkejše in manj nadležne, nove invazivne pa so se v zadnjih letih močno razmnožile in postale stalni spremljevalec jesenskih dni.
A. V.
