Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bo v četrtek, 7. maja, na seji obravnaval zahtevo sindikalnih predstavnikov v svetu (uradno sicer pobudo) glede predloga Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati in njihovi predstavniki namreč pod pretvezo zaščite pokojninskega sistema napadajo predlog zakona, predvsem v delu, ki se nanaša na kombinacijo polne pokojnine in polne plače.
No, zraven so dodali še razvojno kapico, kjer pa gre predvsem ideološko orodje za širšo mobilizacijo. Slovenija je namreč ena redkih držav v EU, kjer to ni urejeno, zato izobraženi in mladi odhajajo v tujino.
Po predlogu t. i. interventnega zakona bi delavec, ki izpolni pogoje za polno starostno pokojnino, moral prekiniti obstoječo pogodbo o zaposlitvi (z odpovednim rokom in odpravnino). Nato bi se lahko zaposlil znova – vendar samo s soglasjem delodajalca. Prav to pa je tisto, kar po dostopnih podatkih in naših virih sindikalne voditelje najbolj moti.
Gre predvsem za javni sektor. V njem je namreč veliko delavcev, ki so že upravičeni do polne pokojnine, pa še naprej hodijo v službo pod starimi pogoji. Trenutni sistem jim pri tem daje močno zaščito. Novi zakon pa bi delodajalcu dal realno moč, da reče: “Hvala, zdaj lahko greste v zasluženi upokojenski stan ali pa se pogajamo za novo pogodbo pod novimi pogoji.”
Sindikati (predvsem ZSSS in Pergam) tako v resnici ne branijo vseh delavcev, temveč predvsem udobne pozicije svojih članov v javnem sektorju, ki so že dosegli upokojitveno dobo, a še vedno prejemajo polno plačo z delno pokojnino. To je zanje izguba privilegija in moči. Veliko takšnih je na različnih ministrstvih, pa tudi na RTV Slovenija.
Razvojna kapica kot ideološko orodje
Sindikati sicer glasno kričijo tudi proti “razvojni kapici” na socialne prispevke pri 7.500 evrih bruto plače. A to je zanje bolj ideološko orodje za širšo mobilizacijo. Slovenija je namreč ena redkih držav v EU, kjer prispevki tečejo brez zgornje meje.
Kako je drugje?
- Avstrija: kapica pri 6.930 evrih
- Nemčija: 8.450 evrov
- Italija: 10.191 evrov mesečno
V teh državah nad kapico prispevki odpadejo, ker so tudi pravice omejene. Pri nas pa hočejo sindikati ohraniti sistem “neskončno plačaj, omejeno prejmi”.
Tipična tranzicijska logika
To je klasična taktika tranzicijske levice: formalno branijo “delavce” in “solidarnost”, v praksi pa ščitijo privilegirane dele javnega sektorja in ohranjajo klientelistični sistem, v katerem imajo sindikati še vedno močan vpliv.
Namesto da bi podprli ukrepe, ki bi omogočili pomlajevanje kadra v javnem sektorju in zadrževanje talentov v zasebnem, raje blokirajo spremembe, ki bi delodajalcem dale večjo fleksibilnost.
Seja Sveta ZPIZ 7. maja bo tako (pričakovano) spet pokazala, da slovenski sindikati niso več glas običajnih delavcev, temveč dobro organizirana interesna skupina, ki predvsem brani status quo in lastne privilegije.
Razvoj Slovenije? Samo, če ne moti “naših privilegirancev” iz vrst tranzicijske levice.
A. L.
