Ruski naložbeniki so Šentjerneju obljubili tudi darilo: bazen! Ne samo obrat za predelavo rib.
V Šentjerneju naj bi se že čez poldrugo leto gostili z dobrotami iz domačega ribjega predelovalnega obrata. Ribe sicer ne bodo slovenske, predelale pa naj bi jih slovenske roke. Če bodo našli dovolj živilskih tehnologov in tehnikov, ker jamrajo o tem.
Ribe bodo vozili od drugod
Dnevno naj bi v obrat pripeljali okrog 9 ton zamrznjenih rib, ki jih bodo potem odmrznili, rezali, tudi sušili in konzervirali v steklene kozarce. Trg imajo menda zagotovljen za deset let vnaprej, marketinške službe naj sploh ne bi imeli. Vse naj bi prodali v Nemčijo, Francijo in Italijo. Obljubljajo tudi štirikrat nižje cene od zdajšnjih, želijo si, da bi poraba rib prodrla tudi v šole in vrtce. Tako so na sinočnji predstavitvi projekta v rdeči dvorani Kulturnega doma v Šentjerneju povedali Ivan Kralj, solastnik novega podjetja CAVIAR Biosistem, d. o. o., in izvršni direktor Tomaž Strgar, ki se v Šentjernej dnevno vozi iz Vrhnike.
Ruse bi kar “preskočili”
No, oba sta sprva zamolčala ruskega direktorja in tri ruske solastnike, ki imajo v lasti 75 odstotkov aprila lani ustanovljenega podjetja. Kralj se je predstavil kot investitor, Strgar pa kot direktor. Šele na dodatno vprašanje nekoga iz dvorane so šli Strgarju ruski solastniki kar s težavo iz ust, najprej je omenil le enega. O ruskem direktorju pa ni rekel nič.
“V obratu ne bo slovenske ribe”
Povedal pa je, da bodo v predelovalnem obratu predelovali zgolj ribe, ki jih bodo uvažali izključno iz trgov držav Evropske unije, “v obratu ne bo slovenske ribe”. Nekaj naj bi bilo tudi lososa, koliko, pa ni navedel. O ikrah in kaviarju tudi ni govoril, četudi se podjetje imenuje CAVIAR.
Obljubljenih 60 do 80 delovnih mest
Na voljo bodo imeli 5.200 kvadratnim metrov proizvodnih površin, hala pravokotne oblike bo v dveh etažah. Zaposlili bodo od 60 do 80 ljudi, ki bodo delali v prostorih, kjer bo temperatura od 8 do 12 stopinj Celzija. Dnevno bodo pridelali tudi okrog tono organskih odpadkov (10 do 15 odstotkov od sveže surovine). Ne ravno dnevno, zagotovo pa v 48 urah bo odpadke odpeljal ljubljanski Koto. Investicija se naj bi povrnila v 4,5 leta, širitve pa ne načrtujejo. Kralj je sicer že uvodoma povedal, da investicije ne bo predstavljal, javna razprava pa je bila namenjena okoljskim vidikom.
Veliko bo tudi kemikalij
Razprave se je udeležilo okrog 60 do 70 domačinov. Poleg zraka in vode jih je zanimalo tudi, kakšne kemikalije bodo potrebovali, ker so govorili, da bodo z njimi čistili zrak. To bodo natrijev peroksid, žveplena kislina in peroksid, »same tržne kemikalije, ki se jih kupi v sodih«. Vsako uro bo sicer 9.500 kubičnih metrov odpadnega zraka, v prostoru predelave ga bodo dnevno zamenjali 4- do 9-krat. Čistili pa ga bodo v zgornji etaži, s kemikalijami, mokrim pranjem in podobno, vonjave bodo torej kemijsko razgradili. Pri tem ne pričakujejo nobenega smradu v okolici. Odpadne vode, te naj bi bilo 100 kubičnih metrov dnevno, pa bodo čistili na podoben način kot v čistilni napravi v Novem mestu. »Če bo tako, kot je zamišljeno, ne bo nobenih problemov,« je bilo slišati. In še: »Vse ostalo bomo pa reševali, ko bo treba!« Pri tem so imeli v mislih tako vonjave, vodo, pa tudi morda z virusi okužene ribe, ki bi jih lahko pripeljali v predelovalnico. Videlo se je, da o slednjem doslej niso veliko razmišljali.
Zakaj ravno Šentjernej?
Na vprašanje, zakaj so si izbrali ravno Šentjernej, kamor bodo vozili ribe v predelavo iz cele EU, kot pravijo, pa je bil odgovor, da so ga pač izbrali med osmimi lokacijami. Kakorkoli, nameravano investicijo in nova delovna mesta je vsekakor vredno podpreti, tega se zavedajo tudi v Šentjerneju. Dodajmo, da je na javni predstavitvi sodelovalo tudi pet pripravljalcev projekta.
Nujni najprej urejena infrastruktura, nato pa še čistilna naprava
Občino Šentjernej pa v doglednem času čaka tudi nujnost izgradnje čistilne naprave. Cene teh gredo so visoke. To pa ni vse. Urediti jim morajo še infrastrukturo, kar je nujno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gre za zemljišča na območju Sejmišča.
Ne želijo si ponovitve Ceroda 2
Na eni od zadnjih sej občinskega sveta je bilo slišati, da svetniki sicer podpirajo gospodarski razvoj občine in prihod novih investitorjev ter posledično nova delovna mesta, hkrati pa so izražali dvom do obrata za predelavo rib. Ne želijo si, da bi se ponovila zgodba Cerod 2 in s tem povezane vonjave. Predlagali so, da je treba »pravočasno zaščititi občane, ugotoviti prednosti in slabosti projekta ter od investitorja pridobiti zagotovila, da bo ta dejavnost potekala v redu«. Za gradbeno dovoljenje, ki ga zdaj čakajo, je potrebno še okoljevarstveno dovoljenje, “ki naj bi jamčilo, da bo dejavnost okolju neškodljiva”.
CAVIAR Biosistem z ruskim direktorjem in lastništvom
Podjetje CAVIAR Biosistem, predelava in trgovina, je bilo ustanovljeno 18. aprila lani. Lastniki so štirje. Ivan Kralj iz Brusnic in trije ruski državljani: Evgeny Dubrovin iz Moskve, Iurii Kitashin iz kraja Lubertsy v Rusiji ter Dmitrii Iakushev, iz Moskve. Vsak ima 25-odstotni delež, direktor pa je Evgeny Dubrovin iz Moskve. Podatki so iz Poslovnega registra Slovenije. Ivan Kralj pa je včeraj razkril, da so ruski lastniki Šentjerneju obljubili še darilo: bazen, takšnega, kot si ga bodo želeli.
Tudi politika ga zanima
Ivan Kralj je sicer lastnik podjetja Arex, ki je med drugim znano tudi po izdelavi pištol. Jeseni 2014 pa je na lokalnih volitvah v Mestni občini Novo mesto nastopil s svojo listo, ciljal na zmago, zdaj ima 3 mestne svetnike (od 29). Lista je del novomeške mestne koalicije.
Kralj ni torej posegel zgolj po izdelavi orožja, mika ga tudi politika. Svetniško mesto je prepustil drugemu, sam pa je po volitvah postal predsednik Sveta zavoda Zdravstveni dom Novo mesto, kjer je poskrbel tudi za to, da se kontinuiteta vodenja po odhodu prejšnje direktorice (Milene Kramar Zupan) ni pretrgala. Morda si je prav na tem mestu osmislil tovarno za predelavo rib. Mogoče, a malo verjetno!
T. H.
