Po zbranih več kot 31 tisoč podpisov volivk in volivcev pod pripravljene in v državni zbor vložene spremembe štirih zakonov, ki so jih pripravili župani 11 občin iz Jugovzhodne Slovenije in Posavja, se je začel zakonodajni postopek.
Predlogi zakonov so v tem tednu prejeli prepričljivo podporo v Državnem svetu RS. V prihodnjih dneh bodo o spremembah, povezanih z romsko problematiko, začeli odločati poslanci Državnega zbora RS.
Razmere na področju romske problematike se zaostrujejo, če spremembe zakonov ne bodo sprejete, bo vse samo še hujše.
Župani sicer tudi doslej niso stali križem rok. Spremembe zakonodaje je pripravila že tudi prejšnja, Janševa, vlada. Ustanovila je medresorsko komisijo za reševanje romske problematike, vodil jo je dr. Anton Olaj, nekdanji direktor Policijske uprave Novo mesto in generalni direktor Policije.
Olajeva komisija je pripravila sistemske predloge rešitev, ki bi izboljšali stanje v romski skupnosti, nova vlada Roberta Goloba pa je nato postopke sprejetja določenih predpisov prekinila. Vodenje komisije je prevzel dr. Anton Grizold iz kabineta predsednika vlade, konkretnih učinkovitih rešitev v dobro ljudi pa še ni ponudil.
Župani so nato pripravili svoje predloge sprememb zakonov in jih oktobra 2022 posredovali predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Novomeški župan mag. Gregor Macedoni je na družbenih omrežjih pri tem zapisal, da je bil namen tega, da koalicija sama aktivno pristopi k zakonodajni pobudi. Pol leta ni bilo nobenega odziva in tudi pošta ni bila posredovana v poslanske skupine. Po tem je 11 županov organiziralo zbiranje podpisov. Julija letos je Macedoni poklical Klakočar Zupančičevo in razen povratnega klica zaposlenega iz kabineta predsednica še ni poklicala nazaj.
“Je pa dobrodošla, da kot predstavnica najvišjega zakonodajnega organa obišče svoje sodržavljane na terenu,” je dodal novomeški župan.
Kako kaže?
Župan Macedoni je v teh dneh zapisal, da so “na žalost pa so mnenja vlade zelo ozkogledna, kontradiktorna in v delih zelo površno pripravljena. Žalostno, kako malo poznavanja dejanskega delovanja državnih struktur in dejanskega stanja na terenu imamo v vladnih strukturah in na ministrstvih,” je dodal.
Vlada je Državnemu svetu RS poslala mnenje, da se s predlogi rešitev ne strinja. Pri tem se izgovarjajo na človekove pravice. Državni svetniki so kljub temu domala soglasno podprli prizadevanja županov, kar bi moralo biti pomembno sporočilo tudi za vse poslance.
Neuradno naj bi bilo tudi med poslanci koalicije veliko takšnih, ki se strinjajo s spremembami zakonov. Pri tem je neznanka, ali se bodo uprli strankarski disciplini in bodo glasovali po svoji vesti. Če bi spremembe zakonov podprli vsi poslanci iz JV Slovenije in Posavja, bi bilo to ob glasovih opozicije dovolj za potrditev. V mesecu dni naj bi bilo vse jasno.
Za kaj gre, kakšne spremembe bi bile uveljavljene?
Brežiški župan Ivan Molan je to pojasnil z besedami: “Tu gre predvsem za to, da bi na nek način prisilili Rome, da bodo svoje otroke pošiljali v šolo, da se bodo izobraževali. To, kar je zdaj, je res katastrofa. Ogromno problemov povzročajo predvsem mladoletni otroki, kradejo, trgujejo z mamili, ogromno mladih punc se zateka k njim. Kaj jim dajejo, ne vemo. Vsake toliko časa slišimo, da kakšna punca izgine in jo najdejo potem pri njih. Dogaja se marsikaj, vsi si zatiskajo oči v tej državi. Vsi govorijo, da so nemočni, pogovarjali smo se tako s tožilci kot policijo in vedno pravijo, da oni svoje naredijo, več ne morejo. Težave pa so vsak dan večje. Tudi iz policijskih dnevnih poročil je razvidno, da skoraj ni dneva, da ne bi bil kakšen rop, vandalizem, pretep ali kaj podobnega. Problematika je izjemno zahtevna. … Brez sistemskih rešitev se to ne da rešiti in bo po moje postalo neobvladljivo. Treba je vedeti, da praktično skoraj noben Rom več ne dela, mogoče na sto eden ali dva. Če ne bomo dosegli, da se bodo začeli civilizirati, bo vse še hujše.”
Glede vlade in koalicije pa je Molan povedal: “Niso najbolj navdušeni, izgovarjajo se na človekove pravice, vendar menim, da je ključna človekova pravica to, da imajo otroci možnost izobraževanja. Ne morejo zdaj reči, da je kršenje človekovih pravic, če mi predlagamo, da starši ne morejo dobiti otroškega dodatka za otroka, če ne hodi v šolo oz. se ne daje več denar, kajti ocenjujemo, da s tem denarjem, ki ga starši dobijo za otroke, kupujejo marsikaj, od pijače, alkohola, orožja, pa vsega ostalega. Mislim, da mora biti to namensko za to, da bodo otroci imeli možnost se izobraževati in ostalo. Prav tako menim, da ne morejo posamezniki prejemati stalne socialne podpore, če ne želijo delati. Nerazumljivo je tudi, da imajo nepismeni ljudje vozniška dovoljenja in se vozijo okoli, delajo probleme. Ne vem, kako lahko nekdo naredi izpit, ko ne zna brati in pisati. Ko pa vemo, da naši občani zelo težko pridejo do vozniškega dovoljenja, pa so pismeni ipd. To je za nas nerazumljivo, zato menimo, če nima nekdo končanih vsaj sedem letnikov osnovne šole, ne more dobiti vozniškega dovoljenja.”
M. D.
