Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju v Bruslju razpravljali tudi o trenutnem stanju na področju cepiv in dinamike cepljenja proti koronavirusu v Evropski uniji.
Eno leto po izbruhu virusa že imamo varna cepiva, kar je izjemen uspeh. Razvoj cepiva po navadi traja veliko dlje.
“Brez hitrih reakcij in pobud Evropske komisije in tudi drugih institucij takšen uspeh ne bi bil mogoč. Evropska unija je v podjetja, ki proizvajajo cepiva investirala 2,7 milijarde evrov in jim tako omogočila proizvodnjo cepiv še pred njihovo avtorizacijo. To je predstavljalo tudi določeno tveganje. Vložili smo denar, ne da bi vedeli ali bo na koncu prišlo do rezultata, ki smo ga pričakovali. Na srečo se je to vendarle zgodilo,” je povedala Romana Tomc.
Evropska unija je cepiva nabavila centralno, z eno pogodbo za vse države članice in se s tem izognila rivalstvu ter višjim cenam. Kljub temu je bilo v zadnjih tednih veliko govora o zamudah s cepivi, predvsem v povezavi s podjetjem AstraZeneca.
“Skoraj nemogoče bi bilo pričakovati, da pri tako zahtevnem procesu ne bo nobenih zapletov. Farmacevtska podjetja so ena izmed najmočnejših podjetij na svetu in ne smemo pozabiti, da je njihovo vodilo dobiček. Tako se obnašajo tudi v tem primeru in skušajo zase iztržiti največ. Vendar so pogodbe podpisali in logično je, da zahtevamo njihovo spoštovanje. Če tega ni, mora pogodbena stran za zaščito svojih pravic uveljaviti sankcije. Zato podpiram mehanizem preglednosti in avtorizacije izvoza, ki ga je sprožila komisija. Gre za prvi korak, ki nam bo omogočil, da bomo v vsakem trenutku vedeli, koliko cepiv se iz EU izvozi. Na ta način bomo tudi vedeli, ali so problemi pri zagotavljanju objektivni, ali gre le za prikrivanje izvoza drugim državam. Uvedba mehanizma je sicer že obrodila sadove, saj so tri farmacevtska podjetja sporočila namero o dobavi večjega števila doz. V kolikor bi se spet pojavljale težave, podpiram tudi prepoved izvoza cepiv iz EU,” dodaja evropska poslanka.
“V tem trenutku je treba vse napore usmeriti v povečanje proizvodnje cepiv v EU. Poleg tega je pri dodatnih ukrepih potrebno poskrbeti, da vse države članice sprejmejo enotne prepovedi prihodov iz tretjih držav. Na ta način bi se lahko zmanjšali verjetnost širjenja novih mutacij virusa, za katere mogoče cepiva ne bodo tako uspešna. Pogosto se delajo primerjave s precepljenostjo v Izraelu in Veliki Britaniji, ki pa so neprimerne, saj imajo prvi s farmacevtskimi družbami posebne pogodbe, ki razkrivajo tudi zdravstvene podatke pacientov, drugi pa mimo priporočil večino ljudi sedaj cepijo samo z eno dozo, kar lahko omogoča mutacije virusa,” je še zaključila Romana Tomc.
M. D.
