Na področju pokojninske zakonodaje se nam obetajo spremembe. So te zadovoljive, glede na stanje, v katerem se je znašel slovenski pokojninski sistem? Na okrogli mizi, ki so jo v petek pripravile seniorske organizacije Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije – krščanskih demokratov, so gostje razpravljali o napovedanih spremembah, ki jih je predstavilo ministrstvo. Pogovor je moderiral Branko Šumenjak, predsednik Kluba seniork in seniorjev pri Slovenski demokratski stranki.
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), je predstavil poglavitne spremembe, ki jih nova zakonodaja prinaša: zvišanje odmernega odstotka, višjo socialno varnost za prejemnike najnižjih pokojnin ter nadomestil, sočasno prejemanje pokojnine in opravljanje dela upokojencev, izboljšanje sistema poklicnega zavarovanja in druge. Po njegovem mnenju gre za soliden predlog, vseeno pa obstajajo številne izboljšave, ki bi bile lahko vključene.
Dr. Andrej Umek, član strokovnega sveta pri SLS, se je strinjal, da je reforma sicer všečna, a še zdaleč ni dovolj, saj se demografska slika v Sloveniji slabša, zato so nujne konkretnejše spremembe.
Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), je poleg že omenjenih izboljšav opozoril tudi na ohlajanje gospodarstva po Evropi, saj to predstavlja grožnjo našemu pokojninskemu sistemu. Kaj se bo zgodilo, če pride do recesije? Predlog spremembe zakona je še vedno v javni razpravi in upokojenci morajo jasno opozoriti, da predlog ni dovolj za izboljšanje njihovega socialnega položaja ter zagotovitev dolgotrajne vzdržnosti njihovih pokojnin.
Evropska poslanka ter predsednica Strokovnega sveta za delo, družino in socialne zadeve pri SDS, Romana Tomc, pa je poudarila: “Vedno, kadar se pogovarjamo o pokojninskem sistemu, pravimo, da mora dober sistem zasledovati dva cilja. Prvega, da zagotavlja dostojne pokojnine in drugega, da je tudi na dolgi rok finančno vzdržen. Slovenski sistem ne dosega ne prvega, ne drugega. Pokojnine so nizke. Pretekle vlade so se z nekaj “bombončki” trudile stanje izboljšati, a na dolgi rok sprememb ni bilo. Prav tako sistem ni vzdržen – vsako leto mora država dodati skoraj milijardo evrov, da so pokojnine sploh lahko izplačane,” opozarja. “Do predlaganih sprememb ministrstva sem kritična. Gre za populistične predloge, ki sicer prinašajo nekaj pozitivnih in sprejemljivih rešitev, a vzdržnosti na dolgi rok ne prinašajo. Kaj bo čez 5 let te vlade ne zanima.”
Tomčeva je spomnila, da je SDS predlog Slovenskega demografskega sklada predstavila že maja in dejala: “Vlada je takrat obljubila, da bo zakon o demografskem skladu predstavljen jeseni. Od takrat nismo o tem slišali ničesar. Kdaj bo vlada izpolnila svoje obljube?”
Dejala je še: “V SDS se resnično trudimo, da bi izboljšali položaj slovenskih upokojencev. Zagotoviti želimo večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami. Ukrepe, zaradi katerih pokojnine ne padajo več in zaradi katerih je pokojninska blagajna danes bolj stabilna, je sprejela naša vlada v letu 2012. V enem letu smo sprejeli 5 velikih zakonov in s tem dokazali, da so spremembe mogoče, potrebna je le zadostna politična volja, ki je v tej vladi ni zaznati.”
C. R.
