Združenje Srebrna nit, ki ga vodi svetovalka predsednice države, aktivistka, zagovornica splava in sopodpisnica peticije za pravico do evtanazije Biserka Marolt Meden, bo na današnji novinarski konferenci predstavilo predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zdravniki zakonu nasprotujejo. Šli naj bi tudi na posvetovalni referendum. Zdajšnja koalicija, ki se ji (kot kaže) pridružuje tudi NSi, lahko sprejme karkoli, zato predloga ni možno podcenjevati.
V Srebrni niti so podporo zakonu že januarja iskali pri Urški Klakočar Zupančič, podpredsednici Gibanja Svoboda in predsednici državnega zbora. Ta jim je zagotovila podporo. Podporo Nataše Pirc Musar pa, kot kaže, že tudi imajo.
Leta 1954 rojena aktivistka Biserka Marolt Meden je znana tudi kot predlagateljica Nataše Pirc Musar za predsednico države. Po izvolitvi jo je Pirc Musarjeva imenovala za “nepoklicno svetovalko za družbene dejavnosti”, za svetovalko. Srebrna nit pa je tudi del iniciative Glas ljudstva, ki usmerja delo Golobove vlade.
Marolt Medenova je na lanskem jesenskem referendumu o zakonu dolgotrajni oskrbi starejših zakonu izrecno nasprotovala. Znana je tudi kot zagovornica splava. Marca 2019 pa je bila tudi med sopodpisniki peticije za pravico do evtanazije.
Iz januarskega sporočila za javnost državnega zbora je razvidno, da se pripravlja tudi posvetovalni referendum o zakonu o prostovoljnem končanju življenja. To pomeni, da bodo tudi s to temo javnost odvračali od pravih problemov v državi.
Odzivi na predlog zakona na družbenih omrežjih so izredno negativni. Slovensko zdravniško društvo zakona, ki omogoča evtanazijo in zdravnikovo pomoč pri samomoru, ne podpira. Navajajo, da so zdravniki zavezani ohranjanju človekovega zdravja in življenje, kar je tudi njihovo osnovno poslanstvo. Nedopustno je, da predlagani zakon zdravnikom nalaga izvedbo evtanazije, večinsko so proti in ne želijo prevzeti vloge izvajalca zakona. Opozarjajo tudi na možnost zlorab. vir
Zdravniki med drugim opozarjajo, da številni hudo bolni ob koncu življenja niso sposobni polnega avtonomnega odločanja, tudi opredelitev te sposobnosti ni preprosta, zato lahko o njih odločajo drugi.
Možne zlorabe bodo tudi na področju presaditve organov, vseh možnosti zlorab pa še ni mogoče predvideti v celoti, dodajajo v Slovenskem zdravniškem društvu.
M. D.
