Golobova ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, tudi začasna ministrica za notranje zadeve (po odstopu Tatjane Bobnar), bo predvidoma na sredinem vrhu koalicije, 18. januarja, predstavila osnutek spremembe funkcionarskih plač.
Osnovne plače najvišjih funkcionarjev se bodo glede na poročanje medijev podvojile, iz zdajšnjih okoli 6000 evrov bruto mesečno na približno 12.000 evrov bruto, k temu bodo prišteti še dodatki.
Prve obrise reforme plačnega sistema v javnem sektorju je Ajanović Hovnikova (nekdanja članica SAB, zdaj pa ministrica iz kvote Gibanje Svoboda) nakazala v sredo, med nagovorom sodnikom. Spomnimo. Sodnikom in tožilcem je Robert Golob mimo tega in brez vsakršne pravne in siceršnje podlage obljubil po 600 evrov bruto vsakemu mesečno, že z januarjem.
Nesorazmerij pri najslabše plačanih ne vidijo
Portal Necenzurirano pa je zdaj razkril, da Ajanović Hovnikova ne vidi nesorazmerij pri najslabše plačanih delovnih mestih v javni upravi, ki so v prvem do 22. plačnem razredu in vsi prejemajo minimalno plačo. Napovedala pa je skok pri najvišjih plačah.
Plačno razmerje namesto 1 proti 4,5 kar 1 proti 7
Tako naj bi se bistveno popravile plače v najvišjih plačnih razredih. Trenutno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo je 1 proti 4,5. Napovedala je dvig razmerja na 1 proti 7.
V najvišji, 65. plačni razred, se trenutno uvrščajo predsednica države, predsednik vlade, predsednica državnega zbora, predsednik vrhovnega sodišča in predsednik ustavnega sodišča. Osnovna plača v 65. plačnem razredu je trenutno 5663 evrov bruto oz. 3296 evrov ento).
Glede na navedbe ministrice in napovedano razmerje 1 proti 7 po novem prejemali kar 12.264 evrov bruto plače (6146 evrov neto), z dodatki pa bi to še krepko zvišali.
Do 30. junija naj bi šel predlog v zakonodajni postopek, veljati naj bi začel s 1. januarjem 2024, ko si Robert Golob, Nataša Pirc Musar, Urška Klakočar Zupančič, Damijan Florjančič (vrhovno sodišče) in Matej Accetto (ustavno sodišče) lahko obetajo več kot podvojene plače.
Kako bo z ostalimi najvišjimi funkcionarji bo verjetno več znanega po sredi, 18. januarju. Nedvomno pa bodo med najvišjimi funkcionarji tudi ministri, kar 20 jih bo po novem. Znano pa je, da najnižje plačani v javnem sektorju višjih plač s tega naslova ne morejo pričakovati.
Slovenija prehaja tudi v krizo. Vlada je državo letos že zadolžila za 1.500 milijonov evrov, po obrestni meri 3,6 odstotka (višje kot Srbija). Spomnimo tudi na to, da si je vlada Janeza Janše na začetku kovidne krize plače znižala.
J. M.
