Parlament: Dogajale so se nenavadne boksarske predstave, padal je kozmični dež, zabeleženi so bili zanimivi nočni obiski

Urška Klakočar Zupančič in Robert Golob v državnem zboru ob Golobovi izvolitvi za predsednika vlade. (vir: arhiv)

Delo državnega zbora v tem sklicu se počasi končuje. Volitve bodo 22. marca. Kako so delovali poslanci? Koalicija (Svoboda, SD in Levica) je imela oziroma še ima veliko moč, sprejeli so lahko prav vse, kar so si zamislili. In vehementno zavračali (skorajda) vse, kar so predlagali v opozicijskih SDS in NSi. 

Kako so delovali? Oceno delovanja državnega zbora v mandatu Golobove koalicije je objavila Romana Tomc, zdaj evropska poslanka, pred leti pa je bila poslanka in tudi podpredsednica državnega zbora, zato ustroj in razmere zelo dobro pozna.

Romana Tomc (foto: Ana Gregorič)

Romana Tomc je zapisala:

“Kot najvišja zakonodajna institucija bi moral biti Državni zbor zgled in branik demokracije. Nekaj dejstev, ki dokazujejo, da temu ni tako.

Državni zbor je imel doslej 38 rednih in 127 izrednih sej. To razmerje je katastrofalno. Glede na pravila, ki veljajo za sklice izrednih sej, Slovenija ni le v stanju izrednih razmer, ampak že kar v vojni.

Državni svet je vložil 35 vetov. Veto je sporočilo, da je z zakonom nekaj hudo narobe. Leva koalicija je brez pomislekov gladko zavrnila prav vse.

Preiskovalne komisije, ki naj bi bile predvsem orodje opozicije, in bi morale preiskovati politično odgovornost, koalicija zlorablja za preganjanje opozicije. Avtokratsko inkvizitorski načini vodenja sej in preseganje pooblastil pomenijo grobo zlorabo tega instituta. Še posebej nevarna pa je zloraba pridobivanja podatkov.

Vodenje Državnega zbora je na izjemno nizkem nivoju in nazoren prikaz, kakšno to ne bi smelo biti. Žal predsednica ni dorasla svoji funkciji.

Poslanci opozicije so bili večkrat utišani z odvzemom besede. Opomini so leteli vsevprek, kadar koaliciji vsebina razprave opozicijskega poslanca ni bila všeč.

Številni predlogi opozicije so bili zavrnjeni brez utemeljenega razloga. Presoja o tem, kaj se sme in kaj ne, ni temeljila na pravnih podlagah, ampak na svojevoljnih odločitvah predsednice Državnega zbora. Kršitve poslovnika so postale stalnica.

Predsednik vlade je na vprašanja poslancev odgovarjal vzvišeno, posmehljivo in arogantno. Ministri niso prihajali na seje odborov, koalicijski poslanci pa so tekmovali v nesramnosti do opozicijskih kolegov. Pogosto tudi na povsem osebni ravni.

Vlada je v Državni zbor pošiljala neustavne in slabo pripravljene predloge zakonov, ki jih je raztrgala celo zakonodajno pravna služba. Kljub temu jih je koalicija brez pomislekov izglasovala.

V prostorih Državnega zbora so se dogajale nenavadne boksarske predstave, padal je kozmični dež, zabeleženi so bili tudi zanimivi nočni obiski.

Državni zbor, vrhovno zakonodajno institucijo, ki naj bi ji rekli tudi hram demokracije, je Svoboda popolnoma degradirala. Ponovna vzpostavitev zaupanja v parlament kot mesto, kjer odgovorni poslanci sprejemajo pametne odločitve v imenu ljudi in za ljudi, bo naporna.

Najprej pa moramo volivce prepričati, da je floskula “vsi so enaki” namerno lansirana med ljudi s strani tistih, ki na ta način prikrivajo in opravičujejo svojo lastno nesposobnost, korupcijo in laži.”

V nadaljevanju objavljamo nekaj fotografij iz arhiva.

M. D.