Pahor: Levica ne želi izvesti nujnih reform, desnica je tista, ki stvari zares spreminja

Borut Pahor, nekdanji predsednik vlade in nekdanji predsednik države (vir: arhiv)

Bivši predsednik republike Borut Pahor je v intervjuju za Večer spregovoril o razmerjih v slovenski politiki, aktualni vladi in dogajanju v Gazi. Med drugim ocenjuje, da politična levica v Sloveniji ni sposobna izvesti nujno potrebnih reform. “Tisti, ki konzervirajo, so na levi strani, tisti, ki zares spreminjajo, pa so na desni strani, pri čemer se dostikrat ne strinjamo s smerjo in načinom sprememb,” je dejal.

 

“Leva sredina vključno z menoj, kolikor sem to govoril kot predsednik stranke in vlade, zelo rada govori o spremembah. Ampak moramo biti pošteni, njena usojena vloga glede na pričakovanja volivcev je bila, da stvari ostanejo takšne, kot so. Sam sem to izkusil kot predsednik vlade, ko sem šel zares v reforme. Pri zdravstveni, pokojninski reformi in reformi trga dela se bodo vsi, ki podpirajo levo sredino, postavili proti, češ, vi niste tukaj zato, da bi spreminjali. Tisti, ki konzervirajo, so na levi strani, tisti, ki zares spreminjajo, pa so na desni strani, pri čemer se dostikrat ne strinjamo s smerjo in načinom sprememb,” je dejal.

Eden od razlogov je po njegovem tudi v centrih politične in kapitalske moči, ki stojijo v ozadju na levici in jim je v interesu ohranjanje trenutnega položaja. “Slovenija ima trenutno politično oblast, ki ima mogoče celo vrsto sijajnih značilnosti, ampak ena je tudi odsotnost izkušenj, druga pa do neke mere dejstvo, da je realna politična moč skoncentrirana zunaj institucij. To je neka poškodba slovenske demokratične stvarnosti. Ta moč zunaj institucij lahko dela, kar hoče, ker ne odgovarja nikomur. Dokler bo tako, bo zlasti na levi sredini težko. Vsi akterji na vrhu so žrtve te situacije, nenazadnje niso vsi prišli na te položaje zato, ker bi bili najboljši, ampak ker so imeli največjo podporo.”

Na vprašanje, katere centre ima v mislih in ali gre za konkretne osebe, je odgovoril: “Ta moč je predvsem kapitalska, ker se neki tokovi kapitalske, prej pa politične moči niso ustavili s prehodom v novo državo in demokracijo. Seveda so tudi personalizirani, ampak ne vedno na način, da se lahko reče, to je ta in ta. Ampak oni so, in na to smo se navadili, če recimo ugledna intelektualka Vesna V. Godina reče, da so centri moči zdaj odgovorni, da intervenirajo v to situacijo, kam smo pa prišli, da se to prepozna kot dejstvo, ki je sprejemljivo? Da so centri moči zdaj poklicani, da rešujejo vladno krizo?”

Se pa čas centrov moči po njegovi oceni počasi izteka in “bodo počasi iz cele vrste razlogov izgubili svojo moč”.

Opozoril je, da je treba v politiki zaupanje pridobivati počasi: “Zaupanje mora rasti organsko, konstantno in počasi, ker si potem lahko privoščite tudi spodrsljaje, pa ga ne boste izgubili. Če bo zaupanje nastalo hipno, kot se je zgodilo tej garnituri oblasti, se lahko tudi hipno izgubi.”

Glede priznanja Palestine v tem trenutku pa ugotavlja: “Podpiram rešitev dveh držav, priznanja Palestine v tem trenutku pa ne. Če bi države zdaj razmišljale o priznanju Palestine, bi to pomenilo, da je Hamas priznanje dosegel z uporabo sile. Priznanje Palestine v tem trenutku bi bilo napačna odločitev in napačno sporočilo, zato temu ta hip nisem naklonjen. Razumem pa tiste, ki pravijo, da se je treba čim prej vrniti k mirnemu reševanju sporov in da je končni rezultat tega rešitev dveh držav.”

A. V.