Glede romske problematike vlada navaja, da so za to krivi slabi bivalni pogoji. To ponavljajo tudi nekateri njihovi podporniki. Brežiški župan Ivan Molan pa je za medije povedal, da so pri urejanju prostorske romske problematike v občini naleteli na izjemno težavo. Razkril je tudi primer, ko oče ene od romskih družin s sedmimi otroki prejema socialno podporo, višjo od njegove plače, ob tem pa že celo življenje živijo v nemogočih pogojih.
Zakaj jim na Centru za socialno delo ne pomagajo? Ker ne smejo! Ker zakon tega ne dovoljuje. Vlada pa dejansko nima želje Romom pomagati, ampak jih izkorišča za politične točke.
O legalizaciji hiš
Občina želi prostorsko urediti zemljišče, na katerem je romsko naselje, s sprejetjem občinskega prostorskega načrta, da se jim omogoči legalizacijo hiš. Prišli so celo tako daleč, da so od 33 lastnikov odkupili zemljišča. Potem pa so v postopku od ministrstva za kmetijstvo dobili pogoj, da morajo najprej zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča. To pomeni, da bi se občina morala odpovedati svojih zazidljivih površin npr. v industrijskih conah, zato da bi omogočili legalizacijo nelegalnih objektov Romov. Župan je pri tem dejal, da je to “za občino popolnoma nesprejemljivo”.
Visoka socialna pomoč, živijo v nemogočih razmerah, center jim ne sme pomagati, ker tega ni v zakonodaji
Glede denarnih socialnih pomoči, ko se jim bolj ne splača delati kot delati, pa je župan povedal, da je imel sestanek s predstavniki Centra za socialno delo in patronažnimi sestrami, ki hodijo na obiske. Povedali so mu, v kakšnih pogojih živi ena od romskih družin, oče, ki je ostal sam, brez mame, in ima sedem otrok, od tega so trije polnoletni. Oče prejema socialno podporo, višjo od županove plače. Ob tem pa že celo življenje živijo na tleh, na zemlji, brez vode, elektrike, v nemogočih pogojih. Ko je vprašal, zakaj jim na centru od podpore ne kupijo pohištva, otrokom obleke in podobno, je prejel odgovor, da tega ni v zakonodaji in ne smejo, če se starš ne strinja s tem.
“To je katastrofa, na eni strani dobijo denar, na drugi strani pa otroci hodijo umazani, bosi, pošiljajo jih celo beračit in podobno. Država bi morala od vseh prejemnikov denarne pomoči (ne samo Romov – op.), kar je javni denar, zahtevati namensko porabo in poročanje o tem. Tako pa nihče ne ve, kaj se dogaja, država ni naredila nič. S tem, ko jim povečuje socialne podpore, jih samo še dodatno spodbuja, da lahko izvajajo še več raznih kriminalnih in pa drugih dejanj.”
M. D.
