Mestna občina Novo mesto sodi med večje slovenske občine po številu prebivalcev. Na zdravstveno-socialnem področju pa izstopa predvsem po velikem številu obolelih zaradi povišanega krvnega tlaka in odkritih novih primerih raka, tudi pljučnega. Več je tudi bolniške odsotnosti zaposlenih.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) povprečna zdravniška odsotnost prebivalca občine traja 15 koledarskih dni v letu, medtem ko je slovensko povprečje 14,4 dneva. Višji od slovenskega povprečja je tudi delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka.
Višja od povprečja je tudi prekomerna prehranjenost otrok, čeprav je ta nižja kot v regiji. V novomeški občini je vsak četrti otrok prekomerno prehranjen. Prometnih nezgod z alkoholnimi povzročitelji pa je v občini manj od povprečja, kljub temu je približno vsaka dvanajsta prometna nesreča spodbujena z alkoholom.
Prebivalci so zobe umivajo približno tako kot v državi. V novomeški občini si zobe redno umira 63,4 odstotka vseh prebivalcev, starih 25 let in več, v Sloveniji je to 64,3 odstotka vseh. Povprečje jugovzhodne regije je 55,5 odstotka.
V občini je bilo v zadnjem koledarskem letu odkriti več novih primerov raka od povprečja, več je tudi novih primerov odkritega raka debelega črevesja in danke. Skrb vzbujajoči pa so tudi podatki o odkritih novih primerih pljučnega raka, ki so nad povprečjem.
Novih primerov raka je bilo v zadnjem letu odkritih pri 610,9 osebe na 1.000 prebivalcev (v Sloveniji je to 559,5). Novi primeri raka debelega črevesja in danke so bili odkriti pri 90,3 osebe na 100.000 prebivalcev (v Sloveniji 77,3). Novi primeri pljučnega raka pa so bili odkriti pri 80,4 osebe na 100.000 prebivalcev (v Sloveniji je to 54,0).
Novo odkriti primeri raka dojke so s 123,9 na 100.000 oseb višji od povprečja (to je 117,9), tako je tudi pri zlomih kolka pri starejših prebivalcih. Prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj je v povprečju približno toliko kot na ravni državi.
Splošna umrljivost je na ravni povprečja, takšna je tudi umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter umrljivost zaradi vseh vrst raka. Povečano je število samomorov, saj je stopnja umrljivosti zaradi samomora 22 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji je to 20.
V pozitivnem smislu pa občina od slovenskega povprečja odstopa pri razvitosti občine, ki je za 30 odstotkov višja od povprečja v državi.
Občina odstopa tudi po stopnji delovne aktivnosti, ki je za 2,8 odstotne točke višja kot v Sloveniji. Odstopa tudi po številu delovnih mest, saj je teh v občini več od potreb delovno aktivnega prebivalstva. Statistično gledano je v občini presežek delovnih mest.
Visoka je tudi odzivnost v program Svit, ki je nad povprečjem, stopnja odzivnosti je 68,1-odsototna. Drugače pa je pri programu Zora, kjer je odzivnost manjša.
Astme pri otrocih in mladostnikih (do 19 let starosti) je precej manj od povprečja. Blizu povprečja pa so bolezni, ki so neposredno pripisljive alkoholu.
Prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni je manj od povprečja v državi. Na ravni povprečja pa so prejemniki zdravil proti strnjevanju krvi. Srčne kapi prebivalstva v starosti od 35 do 84 let (2,3 na 1.000 prebivalcev) je približno toliko, kot je povprečje v državi, nekoliko manj od povprečja je možganske kapi (2,4 na 1.000 prebivalcev).
Na splošno se sicer Slovenija glede na določene izbrane kazalnike zdravja v večini primerov uvršča v sredino držav članic EU. Boljši od povprečja EU smo npr. pri umrljivosti dojenčkov, slabši od povprečja pa smo npr. pri umrljivosti zaradi samomora, še kažejo podatki NIJZ.
Vir: Zdravje v občini
C. R.
