Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič v svoji kolumni na Siol. net ugotavlja, da je trditev vlade, da bodo obvezni solidarnostni prispevek plačali le tisti, ki se ne bodo udeležili dveh solidarnostnih sobot, “navadna laž”. Ugotavlja tudi, da je v interventnem zakonu cela vrsta določb, ki ljudem niso bile jasno razložene ali pa se je o njih na veliko sprenevedalo in ki pomenijo, da bodo ljudje plačali veliko več, kot jim je bilo predstavljeno.
Kot pravi Šušteršič, je vložil kar nekaj ur v natančno branje določb zakona o interventnih ukrepih, ki uvaja obvezni solidarnostni prispevek, in njihovo razlago s pomočjo zakona o dohodnini. Ker sprva ni ničesar razumel, je potreboval še na pol terapevtski pogovor z najljubšo davčno svetovalko, ki običajno sedi na drugi strani njegove delovne mize.
Kot ugotavlja, bomo vsi zaposleni 0,3 odstotka plačali ne le od neto plače, ki jo dobimo na račun, ampak tudi od vsega tistega, česar ne dobimo na račun, pa je del naše bruto plače. Se pravi, tudi od akontacije dohodnine ter od plačanih prispevkov za pokojnine, zdravstvo, porodniške in poškodbe pri delu.
Enako seveda velja tudi za vse druge dohodke, ki niso plača, se pa od njih plačuje ali obračunava dohodnina. Med takšnimi dohodki so tudi pokojnine in nadomestila, ki jih prejemajo brezposelni, če presegajo 35 odstotkov povprečne plače. Glede na podatke za prvega pol leta je to trenutno 762 evrov bruto, kar je, mimogrede, tudi krepko manj od minimalne plače.
Trditev vlade,da bodo solidarnostni prispevek plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto, je po navedbah Šušteršiča “navadna laž”. V zakonu namreč piše: “Obvezni solidarnostni prispevek, odmerjen oziroma obračunan po tem členu, se za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote iz prejšnjega člena, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka po tem členu.”
Ta določba pomeni, da boste, v nasprotju z vladno obljubo, kljub delovni soboti morali doplačati tudi še nekaj solidarnostnega prispevka. Z delovno soboto boste namreč v sklad za obnovo prispevali eno svojo dnevno neto plačo. Če se bo na koncu leta izkazalo, da je to manj od obveznega prispevka (se pravi od 0,3 odstotka vaših celoletnih bruto dohodkov), boste morali razliko doplačati, pravi.
“Če ste razmišljali, da je morda bolje delati v soboto kot plačati prispevek, ker vam je vlada zagotovila, da ga v tem primeru ne boste, ste se torej pustili naplahtati ljudem, ki govorijo, kar se dobro sliši, namesto tistega, kar piše v zakonu,” je zapisal.
Če se boste kljub temu odločili biti solidarni in delati dodatnih osem ur za poplavljence, ne boste delali samo za njih, ampak tudi za proračun ter za pokojninsko in zdravstveno blagajno, ugotavlja. Ali ne bi bilo najbolj logično in pošteno, da bi se za dan, ko se vi odrečete svoji neto plači, tudi “država solidarno odrekla davkom in prispevkom od te plače?” se sprašuje.
Poleg vsega naštetega je interventni zakon po njegovem prepričanju tudi protiustaven. “Solidarnostni prispevek, uveden septembra, se bo namreč obračunal od vseh letos prejetih dohodkov, ne le od tistih, ki jih boste prejeli šele po začetku veljave zakona. Ustavno sodišče je že večkrat povedalo, da naknadno uvajanje dajatev na dohodke, ki so že bili prejeti, pomeni, da je takšen zakon retroaktiven, s tem pa neustaven,” ugotavlja.
A. V.
