DomaAktualnoNajbolj normalno na svetu je, da se oblast po volitvah zamenja

Najbolj normalno na svetu je, da se oblast po volitvah zamenja

V strankah vladne koalicije in njihovih večinskih medijih se potem, ko je postalo jasno, da Robert Golob ne bo sestavil še ene vlade, obnašajo, kot da je politična levica v Sloveniji edina poklicana, da sestavlja in vodi vlado.

Po kalimerovsko užaljeni kričijo, da so bili volivci prevarani, ker vlade ni sestavil Robert Golob, kot da je šlo na volitvah za referendum o tem, kdo naj sestavlja vlado in ne za to, da jo bo pač sestavil tisti, ki bo najbolj spreten, strankam desne sredine pa očitajo, da so snedle svoje predvolilne obljube, pa čeprav se jih ne držijo niti same, kar smo se lahko neštetokrat prepričali v zadnjih štirih letih.

Ob tem pa tudi povsem očitno pozabljajo, da je v demokraciji edino normalno in sprejemljivo, da se oblast menja, tudi takrat, ko ti to ni všeč. V vsaki resnični demokraciji je namreč menjava oblasti ne le možnost, temveč nujnost. Ko se ista politična ekipa predolgo zadrži na oblasti, se zgodi tisto, kar zgodovina dokazuje znova in znova: pojavi se klientelizem, korupcija postane sistemska, javne institucije skupaj s sodstvom in policijo pa se počasi spreminjajo v orodje za ohranjanje moči namesto za služenje državljanom.

Menjava oblasti tako vedno deluje kot svež zrak. Prinaša nove ideje, nove obraze in – kar je najpomembneje – ponoven občutek odgovornosti. Tisti, ki vedo, da jih čez štiri ali osem let čaka volilna presoja, se obnašajo drugače kot tisti, ki verjamejo, da je njihova vladavina trajna, če ne celo dosmrtna pravica.

Strah pred izgubo oblasti je eden najmočnejših mehanizmov, ki politike drži v šahu in jih sili k vsaj približni skrbi za javno dobro. Države, kjer se oblast skoraj nikoli ne menja, kjer ena stranka ali ena koalicija dominira desetletja, praviloma zaostajajo v transparentnosti, inovativnosti in zaupanju državljanov. Nasprotno pa države z redno in mirno menjavo oblasti – tudi takrat, ko se zdi, da “pridejo na oblast napačni” – ohranjajo vitalnost sistema. Volivci dobijo priložnost, da popravijo napake, politiki pa lekcijo ponižnosti.

Seveda menjava sama po sebi ni zagotovilo za boljše življenje. Lahko prinese tudi slabe odločitve in neučinkovite vlade. A pravica do menjave je tisto, kar demokracijo loči od avtokracije. Bolje slaba vlada, ki jo lahko odslovimo, kot dobra vlada, ki postane nezamenljiva in sčasoma skorumpirana.

Zato je lahko vsaka mirna, demokratična menjava oblasti razlog za zadovoljstvo – ne glede na to, kdo pride in kdo odide. Kaže namreč, da sistem še vedno deluje. Da volivci še vedno štejejo. In da nobena oblast ni večna. To je temelj svobodne družbe. In prav zato ga velja braniti tudi takrat, ko nam menjava oblasti morda ni všeč.

Aleksander Vodeb

ZADNJI ČLANKI

Slovesna 10. obletnica – Časoris desetletja Rastoče knjige OŠ Šmihel

Zadnji dan pred težko pričakovanimi počitnicami, 24. 4. 2026, je na OŠ Šmihel potekala slovesna prireditev z obeležitvijo 10. obletnice projekta Rastoča knjiga. Scenarij...

Bojan Požar: Epski spopadi, Golobovo hvaljenje, Janković klical Vučića

Bojan Požar danes na svojem portalu pozareport.si v članku z naslovom "Epski spopadi: Golob se hvali s tremi Stevanovićevimi in enim Logarjevim poslancem, Janković...

Novo mesto: Konec tedna popolna zapora odseka Seidlove ceste

V okviru celovite rekonstrukcije Seidlove ceste bo zaradi asfaltiranja od danes, petka, 8. maja 2026, od 16. ure, pa do nedelje, 10. maja 2026,...

Nov preobrat na sodišču: Janković ni več nedotakljiv

Upravno sodišče je 25. marca 2026 pod vodstvom višjega sodnika Janija Soršaka prvič pomembno ugodilo tožbi lastnice parcele v Ježici na trasi kanala C0....