DomaAktualnoNajbolj normalno na svetu je, da se oblast po volitvah zamenja

Najbolj normalno na svetu je, da se oblast po volitvah zamenja

V strankah vladne koalicije in njihovih večinskih medijih se potem, ko je postalo jasno, da Robert Golob ne bo sestavil še ene vlade, obnašajo, kot da je politična levica v Sloveniji edina poklicana, da sestavlja in vodi vlado.

Po kalimerovsko užaljeni kričijo, da so bili volivci prevarani, ker vlade ni sestavil Robert Golob, kot da je šlo na volitvah za referendum o tem, kdo naj sestavlja vlado in ne za to, da jo bo pač sestavil tisti, ki bo najbolj spreten, strankam desne sredine pa očitajo, da so snedle svoje predvolilne obljube, pa čeprav se jih ne držijo niti same, kar smo se lahko neštetokrat prepričali v zadnjih štirih letih.

Ob tem pa tudi povsem očitno pozabljajo, da je v demokraciji edino normalno in sprejemljivo, da se oblast menja, tudi takrat, ko ti to ni všeč. V vsaki resnični demokraciji je namreč menjava oblasti ne le možnost, temveč nujnost. Ko se ista politična ekipa predolgo zadrži na oblasti, se zgodi tisto, kar zgodovina dokazuje znova in znova: pojavi se klientelizem, korupcija postane sistemska, javne institucije skupaj s sodstvom in policijo pa se počasi spreminjajo v orodje za ohranjanje moči namesto za služenje državljanom.

Menjava oblasti tako vedno deluje kot svež zrak. Prinaša nove ideje, nove obraze in – kar je najpomembneje – ponoven občutek odgovornosti. Tisti, ki vedo, da jih čez štiri ali osem let čaka volilna presoja, se obnašajo drugače kot tisti, ki verjamejo, da je njihova vladavina trajna, če ne celo dosmrtna pravica.

Strah pred izgubo oblasti je eden najmočnejših mehanizmov, ki politike drži v šahu in jih sili k vsaj približni skrbi za javno dobro. Države, kjer se oblast skoraj nikoli ne menja, kjer ena stranka ali ena koalicija dominira desetletja, praviloma zaostajajo v transparentnosti, inovativnosti in zaupanju državljanov. Nasprotno pa države z redno in mirno menjavo oblasti – tudi takrat, ko se zdi, da “pridejo na oblast napačni” – ohranjajo vitalnost sistema. Volivci dobijo priložnost, da popravijo napake, politiki pa lekcijo ponižnosti.

Seveda menjava sama po sebi ni zagotovilo za boljše življenje. Lahko prinese tudi slabe odločitve in neučinkovite vlade. A pravica do menjave je tisto, kar demokracijo loči od avtokracije. Bolje slaba vlada, ki jo lahko odslovimo, kot dobra vlada, ki postane nezamenljiva in sčasoma skorumpirana.

Zato je lahko vsaka mirna, demokratična menjava oblasti razlog za zadovoljstvo – ne glede na to, kdo pride in kdo odide. Kaže namreč, da sistem še vedno deluje. Da volivci še vedno štejejo. In da nobena oblast ni večna. To je temelj svobodne družbe. In prav zato ga velja braniti tudi takrat, ko nam menjava oblasti morda ni všeč.

Aleksander Vodeb

ZADNJI ČLANKI

Minister Franci Matoz: Varnost občank in občanov bo zagotovljena

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je danes na dveh lokacijah poudaril, da odprava začasnega nadzora na notranji schengenski meji s...

Vlada ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve

Vlada je na današnji redni seji sprejela sklepe o ustanovitvi dveh samostojnih javnih zavodov: Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Muzej slovenske...

Maše za domovino ob dnevu državnosti po vsej Sloveniji

V uredništvo smo prejeli vabilo Krščanskega foruma SDS k maši za domovino, ki bodo ob dnevu državnosti potekale v vseh slovenskih regijah. Kot so zapisali...

Ob 35-letnici spopada prenovili obeležje na Medvedjeku

Trebanjska združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo je s pomočjo občin, ministrstva za obrambo in donacij podjetij obnovilo Spominski park na Medvedjeku, kjer je...