Magistrico Majo Kocjan, Belokranjko, mamico dveh šoloobveznih otrok, poznamo kot neomajno in nepopustljivo političarko. Manj pa vemo o tem, kakšna je v prostem času, kaj ima najraje, kakšna oseba je.
Zato jo tokrat predstavljamo tudi z osebne plati.
Kateri del dneva vam je najljubši?
Sem jutranji tip osebe in sem zjutraj tudi najbolj produktivna. Rajši se zjutraj uro ali dve prej vstanem, kot pa delam pozno v noč. Se pa velikokrat zgodi, da delam pozno v noč in se vseeno zjutraj zelo zgodaj vstanem.
Kaj vas najbolj razveseli?
V zasebnem življenja so to skrita presenečenja otrok. Ravno za ta rojstni dan sta mi otroka več dni skrivoma pripravljala presenečenje in ni možno, da mi ne bi ob presenečenju stekle solze sreče.
Kaj je najbolj adrenalinska stvar, ki ste jo storili v življenju?
Glede na to, da sem imela dolga leta strah pred višino, je bila zame vsaka stvar na višini adrenalinska. Sem se pa pred leti lotila načrtnega premagovanju tega strahu in je bilo teh adrenalinskih podvigov več. Najbolj sem si zapomnila prvega, to je večerja 50 metrov nad tlemi, v zraku (Dinner in the sky). Skoraj nič nisem jedla in se samo tresla, ampak le na takšen način sem z leti premagala strah pred višino. Zdaj si želim skočiti s padalom 😊
Kateri je bil najboljši nasvet, ki ste ga kadarkoli prejeli?
Ko ti je težko se zjokaj, nato pa vstani in se bori naprej.
Imate raje mačke ali pse?
Vse živali imam rada in imamo sedaj mucke in pse. Sem pa v otroštvu bolj odraščala v družbi psov.
Ali ste bili miren ali energičen otrok?
Do petega razreda sta mi starša vedno govorila, da sem njun angelček. Vedno sta se hvalila kako mi ne rabita gledat v zvezke in knjige, a vseeno nosim domov petke. Po petem, šestem razredu pa se je počasi začel prebujati nagajivi otrok v meni 😊.
V katerem hišnem opravilu ste najboljši?
Hmmm, ne vem. Najslabša sem v brisanju prahu (smeh). Imam na srečo sedaj pomočnika, ki mi ob sobotah pomagata pri tem opravilu (otroka – haha).
Kolikor ur na dan spite?
Zdaj med kampanjo 3 do 4. Se pa drugače trudim spati 8 ur dnevno, da ne pregorim.
Kaj najprej opazite pri človeku?
Pogled v oči. Oči so ogledalo duše in tako vidiš ali izžarevajo dobroto in iskrenost ali pa se pogledu izmikajo.
Katero lastnost pri človeku najbolj cenite?
Iskrenost in da njihova beseda nekaj velja. Stare standardne vrednote pri človeku najbolj cenim.
Najljubši letni čas?
Zagotovo pomlad, ko vse zaživi, se prebuja in cveti. Že kot majhna punčka sem ob prvih regratovih lučkah šla v oblekici na polje, kjer sem plesala, pela in se vrtela. Še danes se tega živo spomnim.
Ali imate sploh kdaj čas zase?
Edini čas zame je tista vsakodnevna jutranja ura, ko se vozim v službo v Ljubljano. Takrat si v avtu zavrtim kakšno glasbo, si zapojem ali poklepetam s kakšno prijateljico, ki se prav tako zjutraj vozi v službo. To je moj čas, ko se sprostim.
Kakšna je bila Maja pri 18 letih?
Takrat sem bila precej nesamozavestna, bila pa sem hkrati tudi velik upornik. Po srednji šoli nisem hotela iti na fakulteto, češ, da lahko tudi brez tega preživim. Kmalu sem ugotovila, da brez tega ne bo šlo in sem se šele pri 21. vpisala na reden študij. Prvi izpit je bil prelomen, ki mi je vlil samozaupanje in dvignil samozavest. Sem bila ena izmed 7 študentov (od cca 150), ki smo naredili izpit, in še to z najvišjo oceno. Vse študijske obveznosti sem nato opravila v roku.
Sadna ali čokoladna torta?
Zagotovo sadna in to tista, ki jo speče moja mama. Naj se še tako trudim, mi nikoli ne uspe točno takšna.
Najljubša domača lokalna hrana?
Zagotovo jagenjček pod peko. Kdor tega ni poskusil, ne ve kaj zamuja 😊
Kaj ste si želeli postati, ko ste bili otrok?
Ko sem bila majhna sem ves čas govorila, da bom zdravnica.
Katero glasbo poslušate in pesem, ki se je nikoli ne naveličate?
Poslušam vse zvrsti. Od rocka do klasike in je odvisno od počutja.
Najljubši dan v tednu?
Nedelja, to je dan za družino, sprostitev in čas za obisk gora, v katere sem se zaljubila pred leti. To je dan, ko si napolnim baterije za prihajajoči teden.
Koga najbolj pogrešate od tistih, ki jih ni več z nami?
Brata Tomaža. Bil je moj veliki vzornik in zaščitnik. Ko je umrl, sem bila stara 12 let. Bila sem močno navezana nanj in se še vedno velikokrat spomnim nanj. Prej je bil moj varuh na zemlji, zdaj na nebu.
Nasvet mladim?
Vse je mogoče, vendar nič ne pride čez noč. Za vsako stvar je potrebno veliko dela, truda in volje. Ne iščite prepreke, ker te lahko vedno najdete. Zmagovalci so tisti, ki gredo čez vse prepreke.
A. L.
