Mag. Maja Kocjan je ponosna Belokranjka, ki Belo krajino nosi v srcu, tako zanjo tudi deluje. Aprila bo znova kandidirala za poslanko. Poznana je po tem, da se nenehno zavzema za Belo krajino, v zadnjih letih je domačim krajem veliko pomagala, pri tem izpostavlja zagotovitev državnih sredstev za gradnjo osnovne šole Loka v Črnomlju, česar občina sama ne bi zmogla, investiciji v domova za starejše v Metliki in Črnomlju ter številne druge projekte.
To in še veliko več lahko preberete v naslednjem intervjuju.
Na državnozborskih volitvah boste v Beli krajini znova kandidirali za poslanko. Pred štirimi leti ste dosegli daleč najboljši volilni izid, za izvolitev je zmanjkalo okoli 60 glasov. Bela krajina je tako ostala brez poslanca, kaj je izgubila?
Drži, pred leti je zmanjkalo zelo malo glasov, da bi imela Bela krajina poslanko. To se vsekakor pozna. Povezava med občinami in Ljubljano je bistvenega pomena za nemoten pretok informacij.
Bistveno drugače je namreč, če ima pokrajina svojega predstavnika v hramu demokracije in nenehno bedi nad dogajanjem.
Poznajo vas kot vztrajno osebo, ki se nenehno zavzema za Belo krajino, v tem času ste domačim krajem tudi veliko pomagali. Kaj vas je vodilo pri tem?
Že ob prvi kandidaturi je bila moja temeljna zaobljuba, da si bom vztrajno, odločno in predvsem s srcem prizadevala za napredek Bele krajine. Čeprav je res malo manjkalo do izvolitve, se moje zaobljube niso spremenile.
V politiko sem aktivno vstopila v prvi vrsti kot človek in iz načela, da se borim za boljšo prihodnost svojih otrok in Bele krajine. Temu načelu še danes sledim in to je moje glavno vodilo.
Kaj so bili vaši največji izzivi, uspehi v zadnjih letih, na kaj ste najbolj ponosni?
Izzivov je bilo veliko, pa tudi uspehov, bodisi večjih ali manjših. Med večjimi uspehi lahko navedem predvsem svoj trud pri pridobitvi sredstev za graditev Osnovne šole Loka v Črnomlju, kjer je občina pridobila 6,9 milijona evrov državnih sredstev. Ob nastopu zdajšnje vlade je bilo tudi pomembno, da je na mojo pobudo Belo krajino obiskalo več ministrov z različnih področij. Povezava in dobra komunikacija med ministri in župani je namreč bistvenega pomena za nemoteno sodelovanje ministrstev z občino. Bili pa so tudi »manjši« dosežki, a sem nanje prav tako ponosna.
To so predvsem vsakodnevne manjše pomoči krajanom, pri čemer sem se potrudila, če je le bilo mogoče pomagati vsem na takšen ali drugačen način.
Omenili ste, da je bila občina Črnomelj edina občina v Sloveniji, ki je za graditev osnovne šole v Loki prejela toliko finančnih sredstev. Koliko naporov je bilo potrebnih za to?
Napori za graditev nove šole so se začeli že pred leti, ko je že tako več kot 50 let staro šolo zadela ujma s točo in jo tako poškodovala, da je ob nalivih zamakalo, v enem delu pa je šola še danes zaradi posledic toče pokrita s polivinilom. Ujma je bila junija 2018 in takrat so se začeli prvi pozivi Sveta zavoda OŠ Loka, da se odobrijo sredstva za graditev nove šole. V prejšnjih vladah večjega premika ni bilo, premikati se je začelo šele s to vlado, ki je prva pokazala zanimanje, da se to uredi. Tako je kljub številnim administrativnim oviram ta vlada z rebalansom proračuna zagotovila sredstva v proračunu RS za novo šolo v Črnomlju. Gradnja brez teh sredstev ne bi bila mogoča, saj je investicija za občinski proračun bistveno prevelika. Bilo je vloženega res veliko truda vseh (ravnateljice, občinskega vodstva, sveta staršev in mene kot predsednice sveta zavoda), ne smem pa pozabiti niti državnega sekretarja Marjana Dolinška iz kabineta predsednika vlade, ki se je resnično zavzel, da prebrodimo vse birokratske ovire. Dan sprejetja rebalansa proračuna je bil zame dan, ko sem bila resnično vesela, da sem se podala v politične vode.
Dobro je vedeti, da so amandma k rebalansu proračuna in s tem graditev šole potrdili le poslanci SDS, NSi, SMC, SNS, DeSUS in manjšinska poslanca.
Kje so bile največje ovire, saj so novo šolo obljubljale že prejšnje vlade?
Drži, sredstva za šolo so obljubljale že prejšnje vlade. Svet zavoda OŠ Loka je več let sprejemal sklepe, da mora vlada zagotoviti varnost učencev 1. triade. Ti so se namreč ves čas izobraževali v neprimernih prostorih, ki so bili celo nevarni. Svet je poslal poziv tako Cerarjevi kakor tudi Šarčevi vladi, da urgentno pospešijo priprave postopkov za začetek graditve nove šole. Svet takrat od pristojnih na državni ravni ni prejel nobenega odgovora. Poslance smo prosili tudi za pisna poslanska vprašanja in poskušali prek vseh vzvodov pospešiti postopke. OŠ Loka je celo prejela odločbo inšpektorata, da v teh prostorih ne sme več izvajati pouka. Od takrat OŠ Loka Črnomelj zaradi neustreznosti prostorov izvaja pouk na kar 5 različnih lokacijah.
Kot rečeno, premiki so se začeli šele s to vlado, ki pa je imela številne birokratske težave, saj je sklep iz leta 2018 o pomoči že zastaral in je bilo treba iskati nove načine, da se sredstva za gradnjo odobrijo.
Bela krajina še vedno čaka na boljše cestne povezave, kako je z graditvijo 3. razvojne osi?
Vlada je že takoj ob nastopu pristopila k aktivnostim za graditev južnega dela 3. razvojne osi. Ta bi se lahko začela graditi že kmalu po novem letu, vendar sta Civilna iniciativa 3ROS-jug in okoljevarstvena organizacija ROVO, obe s sedežem v Novem mestu, s tožbo zoper gradbeno dovoljenje začetek graditve zamaknili za precej časa. Začetek je zamaknjen vsaj za 19 mesecev, graditi bi sicer začeli v spomladanskem času. Posledice te tožbe bomo najbolj čutili prav Belokranjci. Po navedbah medijev se pritožniki ne strinjajo s traso ceste. Dejstvo pa je, da je Državni prostorski načrt (DPN) pravnomočno sprejet, zato ni nikakršnih možnosti za njegovo spremembo. Umeščanje trase se je namreč končalo že leta 2012 in tega ni mogoče spreminjati. Vsi pristojni so tudi že izdali pozitivno mnenje za graditev ceste, prav tako so na tem odseku izvedene vse druge aktivnosti, tako da bi se graditev lahko začela. Zaradi pritožbe gradbeno dovoljenje ni pravnomočno in spet je vse zastalo.
Ne glede na to druge aktivnosti do mednarodnega mejnega prehoda Metlika (metliška obvoznica) in do priključka Črnomelj jug potekajo nemoteno in s pospešenim tempom. Projektiranje je v teku in naj bi bilo končano v enem letu.
Kako komentirate navedbe, da so pred desetletjem pripravljeni projekti v predalih pod prejšnjimi vladami ostajali nedotaknjeni?
To vsekakor drži. To dokazujejo predvsem pretekle (ne)aktivnosti. Prej se nikoli nič ni dalo, pod to vlado se stvari čudežno hitro premikajo. Tako je bilo z graditvijo OŠ Loka, tako je tudi s pripravami na graditev 3. razvojne osi. To sta samo dva primera.
Kako je s turizmom v Beli krajini, razvojni potenciali so izredni?
Bela krajina je nasploh dežela neizkoriščenih potencialov, še posebej v turizmu. Ima prelepo mejno reko Kolpo, bogato kulturno dediščino in mnogo manjših kmetij ter predvsem gostoljubne prebivalce, ki vsakega obiskovalca pričakajo odprtih rok. Nekateri posamezniki ali društva so se močno angažirali pri razvoju zelenega turizma ali raznolikih turističnih produktov. Kljub temu pa je še precej možnosti, kjer bi lahko še bolj razvili potencial turizma v Beli krajini in za to pridobili evropska sredstva. V zadnjem času precej odmeva možnost razvoja varne kolesarske steze. Sicer poteka kolesarska trasa Butoraj–Vinica, a se pri njej porajajo predvsem dvomi o varnosti trase, saj ta poteka po asfaltirani, vijugasti in nepregledni cesti. V Črnomlju je tako nastala civilna iniciativa o umestitvi kolesarske poti po nekdanji trasi železniške povezave Črnomelj–Vinica. Pobuda je bila med ljudmi izredno lepo sprejeta, saj si prebivalci želijo kolesarsko pot, po kateri bi lahko varno kolesarili. Sicer pa tudi obiskovalci in turisti večkrat lokalnim ponudnikom potarnajo, da imamo to področje slabo urejeno po celotni Beli krajini, ne samo v Črnomlju.
Za projekt bi najprej potrebovali projektno ali idejno nalogo, da bi nato lahko črpali evropska sredstva.
Kako komentirate, da je bila Bela krajina v letih in desetletjih dobesedno pozabljena? Politiki so sicer prihajali na obisk, zdi pa se, da so na te kraje pozabili, takoj ko so deželi obrnili hrbet.
Ta vlada Bele krajine zagotovo ni pozabila! Tega pa nikakor ne morem reči za prejšnje vlade. Zagotovo je Bela krajina s to vlado veliko pridobila. Poleg višjih povprečnin, s katerimi so belokranjske občine pridobile dodatnega 1,5 milijona evrov letno neposredno v proračun, je treba navesti tudi vrsto že končanih ali odobrenih projektov. Med večjimi projekti so vsekakor graditev OŠ Loka Črnomelj, dograditev OŠ Loka Podzemelj in OŠ Dragatuš, rekonstrukcije domov starejših občanov Metlika in Črnomelj, preplastitev in sanacije številnih cest (smer Metlika–Novo mesto, Metlika–Črnomelj, cesta Dolenjci–Žuniči) in še vrsta drugih projektov.
Napredka in dobrega dela te vlade ne morejo zanikati niti belokranjska župana in županja, kar so nekateri že tudi večkrat javno potrdili.
Dnevno se vozite v Ljubljano in se vračate v Belo krajino. Ste kdaj pomislili, da bi vam bilo laže, če bi se preselili bliže središču?
Vsekakor bi bilo lažje, vendar sem po duši Belokranjka in si preprosto ne predstavljam, da bi se preselila v mestni vrvež ali da bi živela kje drugje.
Odraščala sem na kmetiji in želim, da tudi otroka odraščata v Beli krajini.
Izredno ste aktivni, kako usklajujete vse to?
Ja, drži. Precej sem aktivna na več področjih, to mi je v veselje, čutim se dolžno pomagati. Velikokrat me vprašajo, kako to sploh zmorem. Da je moje delo uspešno opravljeno in ne vpliva preveč na otroka, je potrebna velika mera organizacije in usklajevanja. Vsak delček dneva je namreč natančno načrtovan za določeno obveznost, pri čemer do presenečenj ne sme priti. Ni preprosto, se pa vsekakor da.
Za konec. Kdo je Maja Kocjan, kako vidite sebe?
Kot človek sem predvsem v prvi vrsti mama dveh nagajivih, a pridnih in odgovorih fantkov, ki obiskujeta 3. in 4. razred osnovne šole. Kot političarka pa sem predvsem oseba, ki si upa spregovoriti in glasno zagovarjati svoja stališča. Se pa večinoma ti vlogi v življenju nenehno prepletata in tudi dopolnjujeta.
V politiki sem, ker verjamem, da lahko naredim razliko, in verjamem, da je vse mogoče, če delo opravljaš s srcem. Besedne zveze »ni mogoče« ni v mojem besednjaku (smeh).
Celoten intervju lahko preberete na povezavi
