Dr. Jakob Konda, pravnik
Rojen 13. februarja 1881 na Gradniku (pri Semiču), umrl 28. julija 1970 v Ljubljani
Rodil se je v znani hiši pri Stezinarju, kamor se je k Neži priženil njegov oče Jakob. Kot uspešen učenec je dobil možnost nadaljevanja šolanja na gimnaziji v Ljubljani. »Županovi« (oče je bil dolgoletni župan takratne občine Črešnjevec), kot je domače ime kmetije, so si to lahko privoščili. Pravo je Jakob študiral na Dunaju in v Gradcu; doktorski študij pa je opravil v Pragi, kjer je promoviral leta 1908.
Prvo službo je opravljal v Pragi, nato je bil leta 1912 nameščen za sodnika v Kamniku. Do leta 1920 je vodil kar 12 okrajnih sodišč. V Pliberku je vodil sodišče prav v času plebiscita. Leta 1921 je nadaljeval kariero v Celju, 1928 je bil premeščen za vodjo okrajnega sodišča v Ljubljani, leto pozneje pa nadaljuje na apelacijskem sodišču v Ljubljani. Leta 1931 je deloval kot sodnik kasacijskega sodišča pri »Stolu sedmorice, oddelek B« v Zagrebu. Leta 1936 je bil imenovan za predsednika »Stola sedmorice za Slovenijo in Dalmacijo«. To je bilo kasacijsko sodišče, danes bi mu rekli Vrhovno sodišče. Po ukinitvi tega organa je deloval kot predsednik Vrhovnega sodišča v Ljubljani. 3. septembra 1942 ga je Visoki komisar Emilio Grazioli razrešil zaradi »nezadostnega prizadevanja za naloge svoje funkcije«. Njegovo mesto je zasedel dotedanji podpredsednik sodišča Anton Lajovic, ki je funkcijo opravljal do ukinitve Vrhovnega sodišča leta 1943.
Potem se je Jakob upokojil in živel v Ljubljani vse do smrti 28. julija 1970. Družine ni ustvaril in je ves čas živel kot samec. Sorodniki so mu izpolnili njegovo zadnjo željo – da noč pred pogrebom leži v rojstni hiši na Gradniku.
Naselje Gradnik ima približno 60 prebivalcev. V vasi je daleč naokrog vidna cerkev sv. Nikolaja. O njej že leta 1526 poroča črnomaljski župnik Heldt. V 18. stoletju je bila temeljito prenovljena in dobila baročno podobo. Neobaročni oltar je leta 1879 izdelal mojster Jernej Jereb iz Metlike, oba stranska pa verjetno podobar A. Hausbaum v prvi polovici 19. stol.
Avtor: Boris Grabrijan, Krajinski park Kolpa, Adlešiči
