Levica se je ustrašila in umika zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi državljane vprašali, ali smo za višje plače. Ob tem napovedujejo, da bo zakon o dohodnini popravljen “po zmagi na volitvah”. S tem so napovedali, da bodo plače vseh zaposlenih po volitvah, če jim morda uspe sestaviti vlado, še bolj obremenili.
Poslanec in podpredsednik državnega zbora Jože Tanko je ob tem zapisal, da grožnji Levice lahko verjamemo. “To pomeni, da bodo vztrajali na znižanju neto plač. Borijo se za obubožanje zaposlenih in ne za njihovo blagostanje.”
Levica in celoten KUL nasprotuje spremembah Zakona o dohodnini, po katerih bi bile neto plače posameznikov postopoma višje, v letu 2025 bi vsak letno prejel eno neto plačo več. Zablokirali so tudi višje dohodke dijakom in študentom, pa tudi davčno olajšavo za starejše, upokojence.
Potrditev zakona so sredi decembra 2021 v državnem zboru zablokirali, proti višjim plačam so sicer že pred tem glasovali vsi poslanci iz vrst KUL (SD, LMŠ, Levica, SAB in nepovezani).
Po pričakovanjih bodo spremembe zakona, po katerem bodo neto plače vseh zaposlenih nižje, zdaj sprejete še v tem mandatu, ni pa še jasno, ali bo to lahko veljalo tudi v letu 2022.
Dohodnina se namreč odmerja na letni ravni, za višje neto plače bi moral zakon veljati že s 1. januarjem 2022, kakor je to načrtovala vlada. Koliko so nam vzeli, lahko preverite na povezavi: Dohodnina
Napovedane stavke
Levica se je zdaj torej ustrašila in grozi za čas po volitvah, hkrati pa njihovi vodilni sindikalisti napovedujejo več stavk. Menda za višje plače.
Tako je njihov član Branimir Štrukelj napovedal, da bodo v vzgoji in izobraževanju (SVIZ) v prihodnjem tednu preverjali, ali se njihovi člani strinjajo s stavko, s katero bi zahtevali višje plače v šolah in vrtcih. Pri tem se sklicuje tudi na ureditev plač nekaterih v zdravstvu. Stavkali naj bi v začetku marca.
Prav Štrukelj pa je bil med tistimi sindikalisti (poleg Lidije Jerkič in še nekaterih ostalih vodilnih), ki so nasprotovali nižjim davkom iz bruto plače in višjim neto plačam.
Zato je Štrukljev poziv možno razumeti zgolj kot podaljšano roko levičarske politike pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami. Štrukelj je bil na zadnjih volitvah namreč kandidat Levice za poslanca. Sam, kot učitelj po izobrazbi, prejema vsaj štirikrat višjo plačo od ostalih učiteljev, svojih prihodkov v javnosti ni pripravljen razkriti, prav tako ne svojega velikega osebnega premoženja.
Kakšni so odzivi na Štrukljevo napoved stavke v šolah in vrtcih?
Prof. dr. Borut Rončevič: “Vesel sem, da nisem bil nikoli član tega sindikata. Politikanti. Ne bom stavkal. Ni razlogov za stavko.”
Uporabniki Twitterja:
– Čas bi že bil, da Štrukelj pojasni svojim članom svoje mesečne dohodke, druge sindikate pa prepusti njihovi skrbi za članstvo.
– Zdaj, če prav razumem Štruklja – ni mu prav, da bi bili zdravniki specialisti uvrščeni v 63 plačni razred, kar je cca 5000 evrov bruto … Amatersko – Štrukelj (sindikalist) je takšno plačo vlekel že leta 2012 … ko zbolite, pa pokličite kar Štruklja.
– Sedaj pa tega Štruklja ne razumem več prav dobro: se bori za višje plače ali proti višjim plačam?
So plače res tako nizke?
Povprečna plača novembra 2021, kar so zadnje objavljeni statistični podatki, je bila v Sloveniji 2.084,38 evra bruto, neto 1.363,86 evra.
Plače v javnem sektorju so znašale v povprečju 2.302,63 evra bruto in 1.487,71 evra neto. V letu dni so se povečale za 6,8 odstotka, hkrati so 9,1 odstotka višje od plač v zasebnem sektorju – gospodarstvu.
Dodajmo še, da je ministrstvo za izobraževanje pred dnevi šolam namenilo dodatna sredstva za plačilo nadomeščanj. Učitelji so v času epidemije res dodatno obremenjeni, vendar pa so bile šolam v minulih mesecih zagotovljene tudi dodatne možnosti zaposlovanja kadra. Z zadnjim sklepom pa so jim zagotovili še dodatna sredstva za plačilo nadomeščanj v višini 2 milijona evrov. (vir)
Stavke napovedujejo tudi v nekaterih ostalih dejavnostih, vse skupaj pa spominja na čas vedno doslej, ko so stavkali tik pred volitvami, v času, ko so državo vodile desne vlade.
J. M.
