Kočevski občinski svet je na zadnji seji sprejel poziv, ki so ga poslali vladi. Pri tem je zanimivo, da so pismo predlagali v občinskem odboru SMC. To je stranki, ki jo vodi Miro Cerar, njena koalicijska partnerja pa sta SD in DeSUS. Tudi v primeru tega pisma je očitno, da gre za spore znotraj koalicije, kar je sicer v javnosti širše znano, pred volitvami pa predvsem za nabiranje političnih glasov znotraj enega političnega tabora. Če bi v SMC namreč mislili resno, bi predlagane sklepe lahko na vladi že zdavnaj sprejeli, saj so imeli skoraj štiri leta v rokah škarje in platno.
V pozivu, ki ga je sicer potrdila večina občinskih svetnikov, so se ti zavzeli za odpravo neenakopravnega položaja lokalne skupnosti in prebivalcev kočevske občine, v katerem so se znašli zaradi večinskega deleža državne lastnine gozdov in kmetijskih zemljišč.
Kritični do zgodovine
V občini Kočevje je kar 90 % površine v lasti državi. Pri tem je 81 % gozdov in okoli 9 % kmetijskih zemljišč. Kot razlog, zakaj je večina zemljišč v državni lasti, je v pozivu vlade zapisano, da je na to vplivalo več pomembnih dejavnikov. Poleg izselitve Kočevskih Nemcev leta 1941 in to, da je skladno z Avnojskimi sklepi predvojna veleposest gozdov in zemljišč po letu 1945 prešla v državno lastnino, so navedli še dejstvo, da je povojna oblast na Kočevskem, še bolj kot drugod v Sloveniji, vsiljevala izključno državno lastnino. Zasebne lastnine praktično ni bilo, posledično pa tudi ne zasebne pobude, obrtništva, zasebnega kmetijstva in podjetništva. Dodatno oviro samostojnosti pa so omejevala tudi zaprta območja, ki so več kot 50 let obsegala približno tretjino površine občine.
V nadaljevanju navajajo, da je država na specifičen način omejila možnosti lokalne skupnosti (občine) za aktivno poseganje v strategijo lastnega razvoja. Občina namreč ne more in ne sme ničesar storiti brez dogovarjanja z državo oziroma tistimi, ki so pooblaščeni za upravljanje z državno lastnino. Občina Kočevje je zato v veliki odvisnosti od države oziroma državnih uradnikov.
Alarmantno stanje v gozdovih
Nadalje v pismu opozarjajo, da zadnji podatki študije Zavoda za gozdove RS kažejo, da gre na širšem Kočevskem za alarmantno stanje v gozdovih. Če ne bodo ukrepali, se bo vrednost gozdov v nekaj deset letih zmanjšala na polovico ali še manj, saj se bo spremenila kvalitativna struktura lesa tako, da bo vse manj tehničnega in vse več energetskega lesa
Kritični tudi do Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
V pozivu vladi so kritični tudi do vodenja politike Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki deluje pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Dejan Židan (tudi predsednik SD). Navajajo, da je glavni interes Sklada zgolj sklepanje najemnih pogodb in pobiranje najemnin. Cilj jim je torej zaslužek, nič pa ne naredijo za ohranjanje kvalitete in skrbne uporabe kmetijskih zemljišč. Zemljišča oddajajo v najem (tudi za daljša, celo na 99-letna obdobja), nekateri najemniki pa jih nato dajejo v uporabo tretjim osebam, ki na kmetijskih zemljiščih izvajajo povsem nenadzorovane dejavnosti, ki na zemljišču niso dovoljena: zbiranje gradbenih odpadkov, divje špedicijske lokacije, degradacija kmetijskega zemljišča v nasipe za parkiranje tovornjakov in podobno.
Sklad tudi nima nadzora nad zemljišč v upravljanju.
Zaradi neizvajanja nadzora in neaktivnega dela z najemniki se dopušča stihijsko razraščanje nelegalnih gradenj na kmetijskih zemljiščih (denimo relacija Cvišlerji – Onek). Prav tako Sklad ne vlaga v objekte, katerih lastnik je. Pogosto se objekti rušijo sami vase in kazijo širšo okolico (npr. hlevi pri Slovenski vasi, v Štalcerjih, na Borovcu).
Občinski svetniki so zato vladi predlagali sprejem več ukrepov, med drugim tudi prenos lastništva kmetijskih zemljišč v državni lasti na lokalno skupnost. Nadalje naj država prebivalcem Kočevske omogoči odkup kmetijskih zemljišč, kjer bi imele prednost družinske kmetije. Zavzemajo se še za prenos upravljanja zemljišč na občino. Pričakujejo tudi vsaj tri četrtinski delež dohodka od realiziranega poseka v državnih gozdovih.
Vsebina je v celoti dostopna tukaj: Pismo
Za mnenje o tem pozivu in sklepih smo vprašali Luko Bubnjića, člana Občinskega sveta Občine Kočevje. Povedal nam je naslednje:
“Predlagani sklep podpiram in sem ga tudi na seji Občinskega sveta podprl. Vedno sem podpiral predloge, za katere sem bil mnenja, da so dobri za občino in na koncu za same občane, ne glede na to, kdo je to predlagal. Navedeni predlog gre v pravo smer in zagotavlja enakopraven položaj z ostalimi občinami. Vendar pa je za to, da se bo občina lahko še bolje razvijala, treba še marsikaj postoriti.
Glede na to, da nimamo vlade, je ta predlog izhodišče za naprej. Menim, da bi treba takšen predlog vladi poslati bistveno prej, glede na to, da je predlog prišel iz vrst občinskega SMC. Oni so bili v vladi in bi lahko, če bi bila volja, to tudi na nek način potrdili, vendar verjetno ni bilo velikega kompromisa glede predloga.
To pa ponovno dokazuje, zakaj potrebujemo v Kočevju poslanca, ki bo povezovalen in bo znal takšne predloge tudi v parlamentu predstaviti in pomagati, da se to tudi sprejme. Vsa leta nam je to primanjkovalo in ponovno se je dokazalo, da kljub temu, da smo imeli v tem mandatu v državnem zboru dva poslanca iz našega okolja, nam nista bila v pomoč, ampak bolj v napoto, saj se nismo mogli niti na njiju zanesti.”
A. L.
