Prebivalci naselja Trata v Kočevju so na nogah. Priča so neverjetnemu okoljskemu nasilju, župan Vladimir Prebilič pa je očitno bolj na strani lastnikov dveh podjetij: Jožeta Henigmana in Ruperta Goleta, nekdanjega župana Občine Šentrupert, ter njunih podjetij – Henigmanovega INTER REC 2 ter Goletovega Marumi group international.
Podjetji sta “našli” skorajda središče Kočevja za visoko tvegane dejavnosti za varnost občanov: predelave odpadkov (Henigman), drugo pa za postavitev velike sončne elektrarne ter proizvodnjo pelet (Gole).
Dejavnost podjetja INTER REC 2 je pridobivanje sekundarnih surovih iz ostankov in odpadkov (skladiščenje industrijskih odpadkov). Dejavnost Marumi group international pa je proizvodnja električne energije, iz česar je možno sklepati, da bodo na Novomeški cesti postavili tudi veliko sončno elektrarno. Na spletu sicer oglašujejo še proizvodnjo Pelet, s katero so začeli letos, njihov cilj je proizvodnja več kot 30 tisoč ton letno. Iz zadnjih požarov v vrhniškem Kemisu in na kmetiji Mis pod Šmarno goro pa je na dlani, da gre v obeh primerih tudi za veliko požarno tveganje. Hkrati sta podjetji skorajda brez zaposlenih (lani skupno 4 zaposleni). Dobiček prvega se steka v Ljubljano, kjer je tudi sedež podjetja. Drugo pa je v izgubi in visoko zadolženo. (Podatke o poslovanju objavljamo ob koncu prispevka.)
40 metrov od hiš na Trati predelava odpadkov
Prebivalci iz naselja Trate so ogorčeni, da je Jože Henigman, lastnik in direktor podjetja INTER REC 2 s sedežem v Tbilisijski ulico v Ljubljani, sicer stanujoč v Dolenji vasi (Ribnica), pridobil gradbeno dovoljenje in bo 40 metrov od hiš na Trati, na robu industrijske cone, gradil tovarno za predelavo plastike, papirja, lesa in železa. Doslej je industrijske odpadke skladiščil v Mrtvicah pri Kočevju.
Domačini navajajo, da je Občina Kočevje Henigmanu izdala celo soglasje, da za gradnjo objekta ni potreben niti 4-metrski odmik od sosednje parcele, ki je v občinski lasti. S svojo predelavo odpadkov se Henigman tako lahko še bolj približa hišam.
Ko je županu več do domnevnih prijateljev kot občanov
Občani gradnji v neposredni bližini stanovanjskega naselja na Trati odločno nasprotujejo, z več kot 200 zbranimi podpisi so ustanovili Civilno iniciativo Borci za Trato. Navajajo, da so se večkrat obrnili za pomoč tudi na župana Vladimirja Prebiliča, “ki pa je žal izkazal več posluha za Henigmana in njegovo podjetje INTER REC 2, kakor za občane Občine Kočevje”. Po navedbah domačinov je občane celo označil kot zaviralce razvoja gospodarstva kočevske občine in poudaril, da morajo dati Henigmanu priložnost, da se izkaže, če bo deloval v nasprotju s predpisano okoljevarstveno zakonodajo, pa so jim na razpolago inšpekcijske službe.
Neznosen hrup in prah iz podjetja nekdanjega župana Šentruperta
Občani naselja Trate pa opozarjajo, da so delovanje inšpekcijske službe na področju okoljevarstva že izkusili na lastni koži. Od sredine maja živijo v neznosnem hrupu med 65 in 85 dBC ter v lesnem prahu, ki se 24 ur na dan, tudi med vikendi in prazniki, brez prestanka širita iz tovarne Marumi group international d. o. o. “V takšnem življenjskem okolju je nemogoče živeti, ta hrup je že krepko načel tudi zdravje in izjemno poslabšal življenjske pogoje okoliških prebivalcev,” navajajo na Tratah in to dokazujejo tudi z meritvami hrupa ter videoposnetki, iz katerih je slišati ta hrup.
Tudi v tem primeru se nenehno obračajo na občino in župana Prebiliča, ki pa jim odgovarja, da ni v njegovi ali občinski moči, da bi jim kakorkoli pomagali. Podjetje Marumi group international naj bi imelo po Prebiličevih navedbah vsa veljavna dovoljenja za obratovanje. Sicer ima občina menda pripravljene ukrepe, s katerimi bo poskusila ublažiti emisije hrupa in prahu v okolje, vendar te namere prav nič ne pripomorejo k rešitvi novih življenjskih razmer. Na Tratah navajajo, da so se se obrnili na vse možne inšpekcijske službe, katerih ukrepanje (ali neukrepanje) pa ne spremeni dejstva, da ne morejo več normalno funkcionirati v svojih domovih.
Domačini še navajajo, da sta obe podjetji v vlogah za gradbeno dovoljenje zapisali, da njihova proizvodnja nima emisij v okolje, “kar pa ni res v nobenem primeru”. Za INTER REC 2 navajajo, da so že prebivalci Mrtvic izgubili ogromno časa in energije, da so ga uspeli odstraniti iz svoje okolice. To podjetje je zdaj za zdravje prebivalcev Kočevja in njihove nepremičnine še posebej ogrožujoče, ker se požari v takih obratih pojavljajo ves čas, pri tem pa nastajajo tudi zdravju zelo škodljivi plini.
Ne gre pa tudi spregledati dejstva, da je na področju naselja Trata že tako največja požarna ogroženost, saj so imeli gasilci v lanskem letu na tem območju kar 58 intervencij.
Prispevek je bil prvotno objavljen 10. septembra 2023. Danes, dva meseca pozneje, iz Kočevja poročajo, da prebivalci ne vzdržijo več. Ministrstvo je inšpekcijski službi naložilo urgentno obravnavo okoljovarstvenih kršitev, stanje pa je vsak dan slabše. Sprašujejo se: Kdo še lahko verjame v funkcioniranje države in učinkovitost inšpekcijskih služb?
Kdo sta podjetji INTER REC 2 in Marumi group international?
Dejavnost podjetja INTER REC 2, proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., je Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov. Ustanovljeno je bilo leta 2010, lastnik in direktor je Jože Henigman iz Dolenje vasi. Sedež podjetja je na naslovu Tbilisijska ulica 81, Ljubljana. V letu 2022 so imeli 338.598 evrov celotnega prihodka in 29.796 evrov dobička, povprečno število zaposlenih je bilo 2,39 (na podlagi opravljenih delovnih ur).
Marumi group international, energetsko podjetje, d. o. o., ima sedež na Novomeški cesti 18, Kočevje, dejavnost je Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah. Lastnika sta Marko Kos iz Ravnika pri Šentrupertu na Dolenjskem in podjetje Esplanada, inženiring in projektiranje, d. o. o., s sedežem na Slovenski cesti 9, Ljubljana. Lastnik podjetja Esplanada pa je Rupert Gole, ki je tudi direktor, Tjaša Gole pa je prokuristka.
Direktorja podjetja Marumi group international pa sta Rupert Gole iz Slovenske vasi v občini Šentrupert in Marko Kos. V letu 2022 je podjetje doseglo 56.011 evrov celotnih prihodkov in dobrih 6 tisoč evrov izgube. Na podlagi delovnih ur je bil v njem povprečno 1,32 zaposlen. Hkrati so ob koncu leta imeli 4,78 milijona evrov dolgoročnih finančnih obveznosti (posojil) in dobrih 851 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti.
Vir: Ajpes, Gvin.com in drugo (Facebook)
K. R
