Državni zbor je včeraj sprejel spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerimi so zajeli pomoč v ujmah prizadetim občinam, kmetijstvu in gospodarstvu.
V včeraj sprejetih spremembah za prebivalstvo na prizadetih območjih ni zajetega ničesar.
Včerajšnja razprava je tudi pokazala, da so si v Gibanju Svoboda najbolj prizadevali za dela prost dan v ponedeljek, 14. avgusta. Za to so v Svobodi uporabili vse moči, njihovi argumenti so na trhlih nogah. Zakon še ni v veljavi, pred tem mora o njem odločati še Državni svet RS, nato mora biti objavljen še v Uradnem listu RS.
Včeraj so sicer z dopolnili spreminjali zakon, ki je bil pripravljen za ujme, ki so divjale prejšnji mesec, poplave v njem niti niso izpostavljene. V delu za pomoč gospodarstvu pa je koalicija ukrepe delno kopirala iz t. i. koronskih ukrepov pomoči, sprejetih v času Janševe vlade.
Je denarja res dovolj?
V Gibanju Svoboda so včeraj poudarjali, da je “denarja dovolj”, tako jim je zagotovil njihov finančni minister Klemen Boštjančič. Od kje denar, ni jasno. Državni proračun je v prvih sedmih mesecih letos imel kar 587 milijonov evrov primanjkljaja. Vlada je toliko več porabila kot je prejela v državni proračun.
Prošnje za donacije
Ministrstvo za finance je hkrati včeraj objavilo tudi številko transakcijskega računa, na katerega lahko podjetja in državljani nakažejo donacije za odpravo posledic poplav. Vlada torej, ob 7,3 milijarde evrov prihodkov v sedmih mesecih letos, prosi za donacije.
Niso edini, je pa to precej čudno. Za donacije prosijo še v Gasilski zvezi Slovenije (za opremo itd.), pa tudi v ostalih humanitarnih organizacijah. Skrb zbujajoče pri tem je, da se morajo v slednjih znajti kakor vedo in znajo. V Slovenski karitas so, npr., včeraj za portal N1 Slovenija pojasnili, da doslej o vlade niso prejeli še nobenega denarja. Ne samo to. “O vladnih sredstvih za poplave smo bili obveščeni samo prek medijev.” Ne samo, da doslej niso prejeli še nič, nimajo niti sklepa vlade, ne pogodbe in ne podrobnih informacij. Šele včeraj pa so prejeli povabilo na sestanek glede pomoči za julijska neurja (ne poplave v avgustu, ki so se začele v petek, 4. avgusta).
Ob tem se v javnosti pojavljajo tudi dezinformacije, da bodo donacije fizičnim osebam, če to ne bo potekalo prek humanitarnih organizacij ali zdaj tudi vlade, obdavčeni.
Nakazilo fizične osebe – fizični osebi
Mag. Ivan Simič, nekdanji direktor Finančne uprave RS in eden najboljših davčnih svetovalcev v Sloveniji, je zapisal, da pri fizični osebi, v skladu s 4. odstavkom 5. člena Zakona o davku na dediščine in darila, do 5000 evrov v enem letu, od istega daritelja, ni davka.
Tako donacije, kot darilo, npr. posameznemu gasilcu ali posameznikom, za prejemnika niso obdavčene do višine 5000 evrov. Mora pa darovalec pri tem povedati oz. navesti (zapisati), da je to njegova zahvala oziroma darilo tistemu, ki ga obdaruje. V tem primeru se ne upošteva zakon o dohodnini, pač pa Zakon o davku na dediščine in darila.
Ni pa jasno, zakaj to predstavniki vlade javnosti ne povedo. Ali pač? Morda tisto v stilu Roberta Goloba ob višji dohodnini (in s tem nižjih neto plač), ko je dejal približno takole: Država zna z denarjem posameznika bolje gospodariti kot posameznik sam.
J. M.
