Dež in poplave povzročajo ljudem ob Krki težave, zato pa so dobrodošle, da skrite očem odplaknejo nesnago, katera se nabira v ceveh žužemberške kanalizacije in se izliva v »zeleno« Krko.
Žužemberška občina je s pomočjo evropskih sredstev v občinskem središču zgradila kanalizacijo, s katero pa imajo delavci novomeške Komunale ves čas križe in težave. Je pa zaradi tega tudi prav posebna.
Najpogostejše okvare se pojavljajo na črpališču na Loki pod gradom, kjer se črpalke kvarijo zaradi vdora peska v črpališče. Zaradi tega je nato črpališče polno in ga je treba najprej izprazniti. Ker vode ne morejo izčrpati na drugačen način, se delavci Komunale problema lotijo s kamioni. In kako pride pesek v kanalizacijske cevi in črpališče? Ne gre verjeti, da občani v svoje odtoke in straniščne školjke pesek mečejo z lopatami, bolj verjetno je, da je vzrok temu slaba kvaliteta izvedbe del, jaški ne tesnijo, se udirajo in ker naj bi nekateri občani v kanalizacijo speljali tudi svoje meteorne vode, se pesek spira v kanalizacijske cevi in nadaljuje svojo pot do črpališča.
Zamrznil celo kanalizacijski vod
Prav gotovo pa je žužemberška občina edinstvena tudi po tem, da je zaradi hude zime in nizkih temperatur zamrznil celo kanalizacijski vod. In kam s fekalijami, če je kanalizacijska cev zamrznjena? Kam neki drugam, kot v bližnjo Krko. In problemi niso samo s črpališčem in cevmi na tamkajšnji loki ob Krki. Iste ali podobne težave imajo tudi na ostalih črpališčih.
Občani so večkrat opazili delavce Komunale tudi poleg črpališča pri žužemberškem transformatorju, kjer naj bi občasno prihajalo do težav, ker fekalije zalijejo črpališče in zaradi pritiska v njem naj bi odpadne vode celo dvignile pokrov jaška in se razlile po cestišču. Po besedah bližnjih občanov naj bi problem rešili tako, da so v črpališču naredili luknjo in ko je to prepolno, odvečna »svinjarija« odteče v Krko.
To pa ni edini problem, ki ga opažajo tamkajšnji in ostali občani. Lahko so priča, zlasti ob večjih nalivih, ko Krka naraste, da to nekateri ali nekdo izkoristi na način, da svoje odpadne vode, katere bi verjetno moral na svoje stroške spustiti po ceveh na čistilno napravo in da ne bi imel stroškov, jih spustijo kar v Krko. In tu nekaj »ne štima«, bi lahko rekli po domače. Če je tisti »nekdo« porabil vodo iz vodovoda, bi morala ista količina odpadne vode odteči tudi v čistilno napravo. Ker se ta spušča »na črno« v Krko, bi morali na novomeški Komunali to zaznati in ukrepati, ker očitno tam nekje prihaja do razlik med porabljeno količino vode iz vodovoda in količino vode, ki se od tam odvaja v čistilno napravo.
Vendar pa je tudi tu precej neznank, med ljudmi je slišati več razlag. Kakorkoli, visoka in hitro tekoča Krka naj bi prikrila to skrivno reševanje okoljskih problemov z odpadno vodo, vendar jim včasih to le ne uspe. Občani pa lahko samo nemo opazujejo, kako imajo v Krki pod nekdanjo Iskro občasno izvir odpadnih vod.
Problemi tudi pred občinsko stavbo
Problemi so tudi s črpališčem pred samo občinsko stavbo. Kar nekaj dni so imeli občani priložnost opazovati delavce Komunale, ki so čistili in s kamionom odvažali odplake iz tamkajšnjega črpališča, v katerem se je očitno nabralo preveč blata, milo rečeno.
Upati je le, da smrad ni preveč napolnil občinske stavbe, so se pa zato občinarji lahko na lastne oči in nos prepričali, da težave s kanalizacijo, so.
Kaj pa občani?
S težavami zaradi hišnih črpališč pa se srečujejo tudi nekateri občani. In kako naj bi jim bilo svetovano, kako rešiti problem? Naredijo naj luknjo v črpališču in ko bo črpališče polno, bo višek tistega, kar bi moralo po ceveh odteči v čistilno napravo, steklo po bregu navzdol in kam drugam, kot v Krko.
Številni stanovanjski objekti v Žužemberku še vedno niso priključeni na kanalizacijo, pa bi morali biti, a si občina in medobčinska inšpekcija še kar zatiskata oči. Nekateri se niso mogli priključiti na kanalizacijo, ker glavni vod občina ni naredila, pa bi ga morala in so bili zaradi tega denarno kaznovani. Večina ostalih pa to možnost imajo, a se ne priključijo na kanalizacijo in tudi denarno niso kaznovani.
Očitno tudi v tej občini obstajajo prvorazredni in drugorazredni občani.
Nekaterim je lažje kot to, da se priključijo na kanalizacijo, da vsebino svoje greznice spustijo kar v meteorno kanalizacijo in ta nato odteče v Krko. Tako po Krki pod gradom, kjer je zbirališče največjega števila turistov, občasno plavajo toaletni papir, damski vložki in še kaj. Ob cevi, kjer se dobesedno vsa ta svinjarija izliva v Krko, pa so našle svoje mesto za hranjenje številne ribe, smrad pa se iz tamkajšnjega jaška in cevi širi tudi v bližnji gostinski lokal in v toplih dneh »osrečuje« goste na tamkajšnji terasi.
Lahko temu sploh rečemo kanalizacija?
Če v drugih občinah gradijo kanalizacijo zato, da bi imeli čistejše okolje, to za žužemberško občino ne bi mogli trditi. Kakšna je to kanalizacija in ali ji sploh lahko rečemo kanalizacija, če se odpadne vode zaradi slabe izvedbe gradnje in neodgovornega ravnanja določenih ljudi do okolja, še vedno občasno nekontrolirano izlivajo v tako opevano »zeleno« Krko?
Morda bi z evropskimi sredstvi zgrajeno kanalizacijo v Žužemberku lahko imenovali kot neke vrste posebno vrsto kanalizacije, kjer bi sloganu, »Suha krajina, kjer čas teče drugače«, dodali tudi nov slogan, »vabljiv« zlasti za turiste: »Žužemberk, kjer tudi odpadne vode tečejo drugače«.
V povezavi z vsem, kar se v Žužemberku dogaja v zvezi s kanalizacijo, bi lahko v smislu našega odnosa do narave in tistih, ki so za to odgovorni, strnili v en sam del stavka iz Levstikove pripovedke, v katerem Martin Krpan reče: Minister Gregor pa nič.
J. M.
