V Mengšu so v petek gasilci iz poplavljenega vrtca Gobica na varno evakuirali 22 otrok. Med gasilci PGD Mengeš je bil tudi njihov bolničar Sandi Zajc, ki je reševal otroke, že prej pa tudi vso noč preostala življenja, dela kot prostovoljec.
Da je lahko pomagal preostalim, je doma pustil svojo družinsko hišo usodi, ko pa se je po naporni noči in dnevu intervencij izmučen vrnil domov, ga je pričakal šok.
V hiši je voda segala do 1,8 metra višine, poplavljeno in uničeno je vse, od oblačil do gospodinjskih aparatov. “Uničeno je vse, kar si lahko zamislite. Obleke, vsi dokumenti, slike, vsa elektronika, računalniki, diski, športna oprema, vse,” je za medije povedal Sandi Zajc.
Povsem uničeni so tudi vsi družinski avtomobili, za nameček jim je še prevrnilo cisterno, s čimer je nastala dodatna škoda.
V hiši je živel z ženo in dvema sinovoma, ki obiskujeta osnovno šolo, ter tastom in taščo v zgornjem nadstropju. “Vedel sem, kaj se dogaja, ampak nisem imel kaj. Bil sem na terenu, samo poklical sem domače, naj se umaknejo v zgornja nadstropja,” je povedal.
Razmere v hiši so bile izredno napete, saj je za nekaj časa njegov tast celo ostal ukleščen pod sesuto steno, tako da se je moral potopiti pod vodo, da se mu je uspelo rešiti skozi okno. Družina je zdaj ostala brez vsega. Vse bodo morali začeti znova, od tal do sten in elektrike, vse je podrto.
Pomagamo lahko z nakazili na:
TRR SI56 6100 0002 0196 038
PGD Mengeš
Zavrti 2
1234 Mengeš
(koda namena: CHAR; Namen: donacija Sandi Zajc)
E-pošta požrtvovalnega Sandija Zajca je: [email protected]
—
Vzgojiteljici v mengeškem vrtcu sta povedali:
– “Začelo se je zjutraj, voda je narasla v petih minutah. Otroke smo sprile v zgornje nadstropje, izklopile elektriko, potem pa smo lahko samo še čakale. Nato sta prišla dva gasilca, ki sta bila ves čas pri nas. Skupno je bilo 22 otrok in štiri vzgojiteljice. Ko se je začela akcija reševanja, smo gasilcem v zgornjem nadstropju predale posameznega otroka, zavitega v odejo, ta pa ga je odnesel do traktorja in prikolice, zaradi deročega toka so odnesli tudi nas, vzgojitelje. Voda je segala do napisa ‘vrtec’, igrišče je bilo prekrito z vodo, tok je bil tako močan, da se ni dalo hoditi. Razmišljam, kaj vse bi se lahko zgodilo, a se je na koncu razpletlo odlično oziroma najboljše, kar se je lahko.”
– “Bilo je nepojmljivo, voda je ekstremno hitro naraščala. Tok je bil premočan za reševanje s čolnom, pridobiti smo morali največji razpoložljivi traktor, da smo lahko zraven prišli s prikolico. Najprej smo napeljali vrv od glavnih vrat proti vrtcu, to je bila koordinacijska os, zaradi deroče vode se namreč ni nič videlo, kar je bilo izjemno nevarno. Nato smo ob njej privezani nosili otroke. Vsak je vzel enega otroka v naročje in smo jih potem predali na prikolico, na kateri je bila vzgojiteljica, ki je mirila otroke. Otroci so bili prestrašeni, ampak izjemno pogumni, tako da smo jim vlivali pogum. Situacija je bila neverjetna.”
A. L.
