Poslanec Jože Tanko iz Ribnice je znan kot dolgoletni poslanec, v prejšnjem sklicu je bil tudi podpredsednik državnega zbora. V intervjuju za Demokracijo je pojasnil delovanje in vodenje državnega zbora, delovanje dveh komisij in vlogi opozicijske stranke NSi, t. i. Vrtovčevi komisiji, napovedani davčni reformi, napovedanih ustavnih spremembah, vplivu lokalnega ribniškega mogotca na NSi, delovanju vlade in projektih na lokalni ravni, ki se pod to vlado ustavljajo.
Izredno zanimiv intervju objavljamo v nadaljevanju.
Ste dolgoletni poslanec, med drugim ste bili podpredsednik državnega zbora, delovanje in ustroj te institucije torej zelo dobro poznate. Kako lahko primerjate zdajšnje stanje s prejšnjim, predvsem z vidika vodenja državnega zbora?
Pri vodenju je treba spoštovati poslovniška določila. Kar zadeva vodenje sej, se od sprejetja poslovnika leta 2002 praktično ni spreminjalo. To pomeni, da bi moralo iti za rutino. A bolj ali manj noben predsedujoči in razpravljavci določil ne upoštevajo in tako ustvarjajo pogoje za kaos, ki je z vsakim mandatom večji. Večkrat sem že opozoril, da če poslanci in predsedujoči menijo, da je pravila treba spremeniti, naj predlagajo spremembe, a kakšne volje za spremembe ni bilo. Zato poslanci največkrat govorijo o vsem mogočem, samo o vsebini, ki je na dnevnem redu, ne. Za blebetanje in nakladanje ne potrebuješ znanja in priprave, zadostuje že, da ti malo bolje teče jezik.
Kako komentirate dejstvo, da predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič zavrača poslanska vprašanja, ki ji niso po volji?
Morda bi o tem znali več in bolje povedati tisti, ki so v tem mandatu bolj kot jaz zadolženi za izvajanje poslovniških pravil. V poslovniku ni nobenih namigov, kaj šele določb, ki bi dale predsednici državnega zbora kakršnokoli pravico do zavračanja poslanskih vprašanj. Zavračanje razumem kot kršitev poslovnika in pravnega reda, in ko to počne tisti, ki ga glede spoštovanja poslovnika obvezuje izrecna poslovniška določba, to pomeni, da načrtno ruši pravni red in pravno državo za onemogočanje opozicije.
Dogaja se tudi, da vlada in ministri na vprašanja poslancev ne odgovarjajo v zastavljenem roku ali pa sploh ne odgovorijo. Prej tega nismo opazili. Kaj se tu dogaja in kakšno je ukrepanje?
Zamude pri odgovorih so se dogajale tudi prej, a smo na kolegijih ali sejah državnega zbora na to pogosto in ostro opozarjali. Vodstvo državnega zbora in službe državnega zbora so tiste, ki morajo že po naravi stvari skrbeti za izvajanje rokovnih določil in opozarjati vlado ali ministre na zamude pri odgovorih, pa tudi vodje poslanskih skupin bi morali sproti reagirati. Poslanske skupine bi se lahko tudi odločile, da o vprašanju, na katerega ni odgovora vlade ali ministra ali pa je ustni ali pisni odgovor nezadovoljiv, skličejo sejo ustreznega delovnega telesa ali pa bi temo pripravile za obravnavo na seji državnega zbora.
Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije je 1. marca 2023 v državni zbor vložila predlog zakona, Urška Klakočar Zupančič bi morala nato v nekaj dneh določiti datum za zbiranje podpisov. Tega še ni storila. Kako je s tem po poslovniku?
Poslovnik tega ne ureja. V tem primeru se uporablja zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki pa ima tudi hibo. V praksi predsednik državnega zbora ali pooblaščeni podpredsednik odloči v 7 dneh, če vloženi zakon vsebuje vse predpisane sestavine. Če jih ne izpolnjuje, se vlagatelj pozove k dopolnitvi, in šele ko je dopolnitev v skladu s poslovniško določbo, začne teči rok, v katerem mora predsednik državnega zbora ali pooblaščeni podpredsednik določiti 60-dnevni rok za zbiranje podpisov. Sicer pa nisem seznanjen, kaj je razlog za zamik.
Predsednica državnega zbora bi še dodatno delala, zaprosila je za dovoljenje, da bi petino svojega delovnega časa predstavljala svojo knjigo in ozadja. Ne spomnimo se, da bi kaj takšnega v državi že doživeli. Kaj se dogaja?
To je absurd in kršitev pravil. Tako imenovano petinsko delo je namenjeno specifičnim poklicem, dejavnostim oziroma opravilom poslancev, mednje pa ni mogoče uvrstiti predstavljanja njene knjige, pri čemer je v vlogi med drugim zapisala, da bo delo opravljala občasno na pobudo založniške hiše. Po mojem mnenju gre za tipično komercialno akcijo založbe. To tudi ne bo pripomoglo k dvigu ugleda državnega zbora, kar je tudi ena od nalog predsednice državnega zbora.
S takimi »podvigi« se mandat še bolj spreminja v parodijo, v eno samo norčevanje.
Demokracija: Kako komentirate nerešena vprašanja oz. zaplete pri razdelitvi mest v parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, povezano z NSi in SDS?
Neobičajno in politično nehigiensko je, da trikrat manjša opozicijska poslanska skupina vzame bistveno večji poslanski skupini vse ključne odbore v državnem zboru, ki po določbah aktov pripadajo opoziciji.
V skladu s poslovniškim načelom sorazmernosti in glede na to, da večja poslanska skupina izbira prej, bi bila ta lustracija brez pritlehnega sodelovanja NSi s koalicijo neizvedljiva. Ni v čast ne koaliciji, še manj NSi, da so izigrali SDS. Sicer pa, ker je NSi hotela vodenje komisije za nadzor javnih financ, naj jo tudi popolni, tako kot je to storila v komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, in tudi nosi breme za njeno delo. Za zdaj je delo komisije precej neopazno, obravnav znanih primerov s sumi korupcije in kršitev zakonov se niti ne loteva.
Zakaj si je po vašem mnenju NSi uzurpirala vodenje komisije za nadzor javnih financ, koalicija pa ji je nato pomagala na mesto predsednika imenovati Jerneja Vrtovca?
Najbrž zaradi kadrovske trgovine. Etično tako ali tako ni, da izigraš političnega partnerja, ki ti je do sedaj omogočil kar največjo mogočo politično uveljavitev. Ne nazadnje so v zadnji Janševi vladi dobili nadstandardni delež glede na takratno politično moč. Je pa veliko tem odprtih, o zlorabah javnih sredstev doma in v tujini se sliši in piše marsikaj, objavljajo se dokumenti, tečejo preiskave v drugih državah, »Vrtovčeva« komisija pa jih kar ne obravnava. Prav tako NSi ne da podpisov za preiskovalno komisijo, ki bi obravnavala sume zlorab v Golobovem delu energetike.
Zdi se mi, da je NSi v dogovoru s koalicijo nastavila hrbet za obrambo oziroma zaščito koalicije.
Koalicija napoveduje ustavne spremembe, pri tem s svojim članom Janezom Pogorelcem sodeluje tudi NSi. Med drugim naj bi spreminjali volilni sistem. Kakšen je vaš komentar tega?
Napovedujejo ukinitev volilnih okrajev, povečanje števila volilnih enot, povečanje poslancev na 92 in ukinitev državnega sveta.
Ne podpiram ukinitve volilnih okrajev, saj bi se sčasoma zmanjšalo zastopstvo poslancev s podeželja, pridobile pa bi »projektne stranke«, ki jih omrežje oziroma globoka država ustanovi za vsakokratne volitve, in stranke, ki nimajo terenske mreže. Kljub povečanju števila poslancev predlog ne predvideva ustreznega političnega zastopstva diaspore, kar imajo urejeno vse države, ki so v svoji zgodovini doživele množično izseljevanje v tujino, tudi večina naših sosed. Žal pa v predlogu ostaja prenizek 4-odstotni volilni prag, ki predstavlja kar velik problem, saj na račun velikih (resnih) strank dobijo s tem mandat obrobne politične ali interesne skupine, ki zastopajo izključno različne posebne interese. Podpiram enokrožni ali dvokrožni volilni sistem z možnostjo odpoklica poslanca.
Z vaših, ribniških, koncev prihajajo novice o velikem vplivu tajkuna Janeza Škrabca na nekatere v NSi, pa tudi v ribniški občinski politiki. Kaj se dogaja?
Pred leti so mediji poročali, da so bili pomembni člani sedanjega vodstva NSi na Škrabčevo povabilo na hokejski tekmi med Slovenijo in Belorusijo v Belorusiji. Najbrž so se srečevali še kje, najbrž imajo stike še sedaj in verjetno se je krog sodelujočih še razširil.
Sicer pa je Škrabec na razpisu dobil največji projekt v občini Ribnica, Medgeneracijski center, ki naj bi po podatkih iz občinskega proračuna stal ogromnih 12 milijonov evrov, kar je občinski proračun občine iz leta pred nastopom Janševe vlade.
Kako sicer ocenjujete delovanje zdajšnje vlade, teče že deseti mesec?
Kaj reči? Na hitro so razveljavili ali poslabšali vse dosežke zadnje Janševe vlade, začenši s poslabšanjem dohodninskega položaja državljanov, neuspešni so pri omejevanju posledic draginje, čedalje slabše deluje zdravstvo itd. Položaj so izboljšali samo uličnim razgrajačem, veliko so jih zaposlili v vladne urade in javni sektor. Sicer pa se kar naprej ukvarjajo s prestavljanjem časovnic za reforme, ki jih napovedujejo. V zdravstvu so vzpostavili klicni center, kjer ti povedo, kdaj in kam lahko pokličeš, da te bodo uvrstili na čakalno vrsto ali dodelili osebnega zdravnika.
Preprosto rečeno: delajo zelo slabo, brez koncepta in naredili so veliko škode doma in v tujini.
Pripravljajo tudi spremembe na davčnem področju, iščejo dodatne davčne vire, menda so davčni viri zdaj prenizki, dodatno naj bi obdavčili nepremičnine. Kako komentirate predvsem obdavčitev nepremičnin, kjer bodo udarili predvsem po podeželju?
Polnjenje proračuna je bilo pred volitvami napovedano v vseh strankah sedanje koalicije. Zato je bil eden prvih ukrepov odprava dohodninskih rešitev Janševe vlade, kar je vsakemu zaposlenemu odneslo približno eno plačo na leto.
Če smo včasih občasno imeli solidarnostno soboto, ko smo morali delati za nerazvite, so nam sedaj z odvzemom ene plače uzakonili solidarnostni mesec. A zanimivo, nihče ni protestiral.
Sedaj gredo naprej, davčni primež bodo stopnjevali. To, kar napovedujejo pri obdavčitvi nepremičnin, je kazen za pridne, podjetne in varčne. V bistvu gre za prebrisan postopek razlastitve, saj bomo, čeprav smo za svoje premoženje plačali vse davke, takse itd., morali znova plačevati davek od vrednosti premoženja. Glavne tarče bodo razredni sovražniki, kmetje in tisti del gospodarstva, ki je »obsojen« na Slovenijo. Kmetje, lastniki hiš, del gospodarstva svojega premoženja pač ne morejo preseliti v davčno ugodnejše okolje. Ta model ne bo deloval razvojno, ne bo spodbujal k večji produktivnosti, k bitki za višjo dodano vrednost, ne bo vzpodbujal k inovativnosti, zato je po mojem mnenju nerazvojen in je tipičen socialistični model.
Obdavčitvi premoženja sem nasprotoval že v prejšnjih mandatih in mu tudi sedaj.
Kaj se dogaja na lokalni ravni, razvojna os 3.a, lokalni projekti, financirani z državnimi in evropskimi sredstvi, itd.?
Bilo je kratko, dveletno »Janševo« obdobje, ko se je delalo na »hard« investicijah. Sedaj, ko ima prevladujoči položaj socialistična miselnost, postaja vse bolj »soft«. Tudi ta investicija deli usodo drugih pomembnih investicij, ki se premikajo v t. i. svetlo prihodnost. Tako kot npr. os Koroška–Bela krajina. Menim, da so obeti slabi.
Dokončal se bo le del tistih projektov, ki so bili začeti v prejšnjem mandatu, novih pa bo zelo zelo malo.
Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
