Odkar je Slovenijo prešel migrantski val, ki je slovensko policijo in javnost zaposloval predvsem konec leta 2015 in v začetku leta 2016, se je število ilegalnih prehodov slovenske meje glede na leta pred tem močno povečalo. Slednje velja tudi za območje Jugovzhodne Slovenije, kjer se je število takšnih prehodov v zadnjih šestih letih povečalo za kar 800 odstotkov.
Na območju Policijske uprave Novo mesto, ki obsega Dolenjsko, Belo krajino in del Posavja, so v lanskem letu zabeležili 648 nezakonitih prehodov državne meje, kar je glede na leto 2104 za skoraj 800 odstotkov več. V letu 2014 je namreč policija na omenjenem območju obravnavala “le” 82 tovrstnih prehodov državne meje, v letu 2015 129, v letu 2016 pa 259. Pri tem podatki ne zajemajo migrantov, ki so slovensko mejo množično prečkali v migrantskem toku v letih 2015 in 2016.
Od 648 nezakonitih prehodov meje na območju PU Novo mesto v lanskem letu je policija 217 prehodov obravnavala na zeleni meji, torej zunaj uradnih mejnih prehodov, 431 pa so prijeli, ko so se skušali mejnemu nadzoru izogniti na mejnih prehodih. 63 oseb je pri tem pri nas zaprosilo tudi za azil.
Preko meje tudi na podvozjih vlakov
Večina oziroma 40 odstotkov migrantov, ki so lani ilegalno prečkali mejo na območju PU Novo mesto, je bilo državljanov Afganistana, 10 odstotkov državljanov Kosova, devet odstotkov pa državljanov Pakistana. V večjem delu je šlo seveda za moške.
Po podatkih policije se poskušajo prebežniki na mejnih prehodih v večini primerov izmakniti nadzoru na način, da se skrijejo v tovorne dele tovornih vozil, ali pa skušajo mejo prečkati na vlakih. Pri slednjih se največkrat skrijejo med tovor ali celo v podvozja vlakov. Pri prečkanju zelene meje pa jih je več kot 90 odstotkov ujetih, ko poskušajo mejo prečkati peš.
Pri tem pogosto sodelujejo tudi tihotapci, ki želijo ob tem seveda tudi dobro zaslužiti. Lani so na primer policisti PU Novo mesto zaradi pomoči pri nelegalnem prehodu meje kazensko ovadili šest oseb. Šlo je za državljane Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Španije in Pakistana.
Glede na to, da številni prebežniki prosijo za azil v državi, imajo ti pravico do bivanja dokler ni o njihovi prošnji pravnomočno odločeno, kar lahko traja precej dolgo, v tem času so nastanjeni pri nas, če jim je prošnja za azil odobrena, pa ostanejo v državi.
V Velenju, na primer, kjer je bila odmevna civilna iniciativa proti vzpostavitvi azilnega centra, je kljub temu občinski svet pred kratkim sprejel sklep o nastanitvi (zaenkrat) 30 azilantov.
Če oktobra 2016 Civilna iniciativa za Belo krajino ne bi odločno – tudi z množičnim zbiranjem podpisov pod peticijo in protestom – nasprotovala postavitvi migrantskega centra v Beli krajini, konkretno pri Vražjem kamnu v Črnomlju, bi bili migranti oziroma prebežniki glede na doslej znana dejstva v Sloveniji najverjetneje nastanjeni tudi na tem območju.
Za izjavo o tem smo zato prosili mag. Majo Kocjan, eno izmed pobudnic za ustanovitev Civilne iniciative za Belo krajino, ki se je javno tudi najbolj izpostavila. Povedala nam je:
“Po vseh prejetih informacijah, ki jih je dobila civilna iniciativa, lahko zagotovo trdimo, da je bila zgodba o postavitvi migrantskega centra v Črnomlju zelo resna. Po mnenju nekaterih pa je bila civilna iniciativa dovolj močna, da je to preprečila. Zaenkrat nimamo nobenih informacij, da bi potekale kakšne aktivnosti v smeri nadaljevanja zgodbe iz leta 2016. V kolikor bo temu drugače, pa lahko v imenu Civilne iniciative z gotovostjo zatrdim, da bo ta znova zaživela in ukrepala z vsemi možnimi sredstvi.”
M. R.
