“Si predstavljate resničnega umetnika nacionalnega ali svetovnega slovesa, ki bi skušal sodno prepovedati objavo fotografij svojega kipa, odrske predstave ali likovne stvaritve? Nikoli, saj je vendar normalno, da je umetniku všeč, da javnost vidi in občuduje njegovo delo. Če je res kaj vredno in če gre res za umetnika, seveda.”
Cilj sodobnega komunizma v preobleki kulturnega marxizma je preko kulturne vojne “razgraditi” normalno zahodno družbo, ki temelji na vrednotah in znanosti. Izničiti družino, narod, zasebno lastnino, svobodo govora, kvalitetno in konkurenčno šolstvo, meritokracijo ter svobodno podjetniško pobudo.
Še prej pa skušajo omrtviti čut človeka za lepo. Za umetnost. Še posebej je napadena klasična umetnost. Nadomešča se z vse mogočimi izrojenimi, zblojenimi vzorci, ki se razglašajo za “moderne”. S kvazi umetnostjo in še več. Avtorje teh zmazkov in/ali ogabnosti pa se preko levičarsko obvladovanih institucij povzdiguje v “vrhunske umetnike”, deli se jim priznanja, nagrade in privilegije. V Sloveniji se je vsa ta izrojenost do nedavnega – do izbruha spolnih škandalov, posilstev in zdrugih zlorab – zbirala v FotoPubu. Oglejte si to “umetnost” na številnih posnetkih na spletu in si sami ustvarite mnenje.
Danes oziroma z nastopom Golobove vlade in stranke Levica v njej pa se je središče te zblojenosti preselilo iz FotoPuba na Ministrstvo za kulturo, kjer iz kulturnega marksizma delajo uradno politiko in umetnost. In tega niti ne skrivajo več. Vendar to sedaj delajo za vaš denar. Na račun upokojencev, delavcev, podjetnikov in sploh vseh davkoplačevalcev. Dobesedno nas prisiljujejo, da si sami plačujemo pot v razkroj.
Kadar pa si kdo drzne to početje kritizirati, se takoj nanj vsujejo obtožbe v smislu, da gre kar za kritiko vse kulture in vse umetnosti. Kadar je kaka zblojenost, od skrajnih levičarjev razglašena za umetnost, deležna večjega zgražanja, pobesnijo in grozijo celo s kazenskim pregonom. Ob tem velikokrat zapadejo v prav komična protislovja, saj zahtevajo celo prepoved objav takih “vrhunskih umetniških stvaritev”. Si predstavljate resničnega umetnika nacionalnega ali svetovnega slovesa, ki bi skušal sodno prepovedati objavo fotografij svojega kipa, odrske predstave ali likovne stvaritve? Nikoli, saj je vendar normalno, da je umetniku všeč, da javnost vidi in občuduje njegovo delo. Če je res kaj vredno in če gre res za umetnika, seveda.
Za razumevanje tega vidika kulturne vojne je na voljo odlično, razumljivo branje v drobni knjigi Klasična umetnost in kulturni marksizem avtorja Pena Escluse.
Toplo priporočam. https://vseknjige.si/artikel/klasic
Janez Janša
(Objavljeno na družbenih omrežjih, zaradi aktualnosti objavljamo v celoti.)
