Predsednik vlade Robert Golob se je izognil zaslišanju pred Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki preiskuje njegov vpliv na odlog aretacije ruskih vohunov decembra lani. Komisiji je namreč sporočil, da ni imel in nima vpliva na postopke, ki jih obravnava komisija, zato da nima kaj povedati.
Predsednik komisije Janez Žakelj je na omrežju X sporočil, da se Golob ni udeležil seje komisije, in dodal, da Knovs nima pristojnosti odrediti prisilne privedbe. Pojasnil je še, da se je v postopku razgovorov pojavilo več razhajanj in dvomov glede vpliva Goloba na aretacijo vohunov, kar so želeli razčistiti z njim.
Iz Golobovega kabineta so za medije sporočili, da Golob spoštuje aktivnosti delovnih teles državnega zbora in učinkovito izvajanje zaupanih jim funkcij. “Nadzor komisije se nanaša na delovanje obveščevalnih in varnostnih služb. Ker predsednik vlade ni imel in nima vpliva na postopke, ki jih obravnava komisija, jih tudi ne more komentirati. Na prejeto vabilo komisije se je zato opravičil,” so sporočili.
Slednje seveda ne drži. Po zakonu je namreč Sova vladna služba, ki je podrejena nesporedno predsedniku vlade.
Goloba so na sejo povabili, da bi, razčistili, ali je vplival na aretacijo ruskih vohunov 5. decembra leta 2022. Sova je namreč aretacijo zamaknila, domnevno zato, da ne bi novica o aretaciji zasenčila razglasitve rezultatov trojnega referenduma. Parlamentarna komisija naj bi namreč ugotovila, da se je zamik pri aretaciji nedvomno zgodil. Direktor Sove Joško Kadivnik je na oktobrski seji članom komisije povedal, da je zamik na 5. december zahteval sam, nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav pa sta vztrajala pri tem, da ga je zahteval Golob.
A. V.
