Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. direktorja policije Boštjan Lindav naj bi v ponedeljek na zaprtem delu zaslišanja pred preiskovalno komisijo državnega zbora hudo obremenila aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba. Razkrila naj bi namreč, da naj bi Golob zahteval preložitev aretacije ruskih vohunov, da slednje ne bi zasenčilo takratne referendumske zmage na treh referendumih.
Na slednje je javno namignila tudi poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki je po zaslišanju za medije dejala: “Mogoče je razumeti, da je predsednik vlade uporabil svoj politični vpliv na konkretne postopke dela obveščevalno-varnostnih služb.”
Najprej so namreč aretacijo načrtovali 28. novembra lani, kar pa je sovpadlo s proslavljanjem trojne referendumske zmage, in sicer o noveli zakona o RTV Slovenija, vladi in dolgotrajni oskrbi. Morebitna aretacija, ki jo je državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premiera Andrej Benedejčič označil za največji uspeh Sove, bi ta dogodek lahko zasenčila. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) – takšnih pooblastil Sova namreč nima – je nato aretacije v ljubljanskih Črnučah izvedel natančno teden dni pozneje, 5. decembra.
Tisti, ki poznajo obveščevalno-varnostno dogajanje, so nad takšno zahtevo Roberta Goloba zgroženi, saj je s takšno zahtevo lastno korist postavil pred nacionalno varnost. Po zakonu je namreč za vodenje in usmerjanje vseh aktivnosti agencije pristojen izključno njen predstojnik. Če je Golob res posredoval, bi to pomenilo neposredno nezakonito delovanje in svojevrsten precedens v zgodovini države, zagotovo zrel za ustavno obtožbo.
A. V.
