Vlada Roberta Goloba je v mandatu od junija 2022 do konca 2025 močno povečala javne izdatke. Ti so v omenjenem obdobju zrasli za 7,9 milijarde evrov oziroma za 29 odstotkov. Sprva je vlada povečanje izdatkov delno pokrivala z uvajanjem novih davkov, vendar so se izdatki nekaj mesecev pred volitvami povsem izmaknili nadzoru. Posledično je državni primanjkljaj ob koncu leta 2025 znašal 1,75 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka BDP, neuradno naj bi bil še precej višji. Tudi javni dolg se je pod Golobovo vlado zvišal za pet milijard evrov.
Podatki, ki jih je 31. marca 2026 objavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS), so neizprosni. Leta 2022 je sektor država (državni proračun, občine, ZPIZ, ZZZS in drugi) ustvaril 25,4 milijarde evrov prihodkov ter 27,1 milijarde evrov izdatkov. Do konca 2025 so prihodki narasli na 33,2 milijarde evrov, izdatki pa na 35 milijard evrov. Kumulativni primanjkljaj v štirih letih je tako dosegel 5,7 milijarde evrov. Porabili so 5,7 milijarde evrov več kot se je steklo v državno blagajno.
Bruto javni dolg se je v istem obdobju zvišal s 41,4 milijarde evrov (72,8 odstotka BDP) na 46,3 milijarde evrov (65,7 odstotka BDP). Nominalno se je dolg povečal za 11,9 odstotka, njegov delež v BDP pa se je zaradi rasti gospodarstva zmanjšal. Na prvi pogled bi lahko rekli, da je vlada uspela: delež javnega dolga v BDP je padel za več kot sedem odstotnih točk, primanjkljaj pa je bil večino mandata pod maastrichtsko mejo treh odstotkov. Toda kritični pogled razkrije drugačno sliko. Rast izdatkov je bila v veliki meri posledica ekspanzivne fiskalne politike – višjih plač v javnem sektorju, povečanih socialnih transferjev, visokih obresti in drugih izdatkov.
V prvem delu mandata (2023–2024) je bil primanjkljaj sicer še pod nadzorom (leta 2024 celo le 0,9 odstotka BDP), v zadnjem letu pa je vlada spustila zavoro. Izdatki so zrasli najhitreje ravno takrat, ko bi morala vlada pripravljati teren za naslednji mandat. Prihodki so rasli razmeroma stabilno: višje plače so prinesle več dohodnine in prispevkov, gospodarska rast in inflacija pa več DDV. Vlada je obenem dvignila nekatere davke. A izdatki so jim sledili – v letu 2025 pa jih tudi bistveno prehiteli. Glavni krivci so bili plačna reforma v javnem sektorju in višji socialni izdatki. To se nadaljuje tudi v leto 2026.
Golob je v javnih nastopih sicer poudarjal “socialno državo, znanje, investicije in varnost”, strokovnjaki pa opozarjajo, da je takšna politika privedla do potratnega trošenja davkoplačevalskega denarja. Javni dolg se je nominalno povečal v vsakem letu, ko je bil primanjkljaj. Največ v letu 2023 (+2,4 milijarde evrov), manj v 2024, nato pa ponovno v 2025 (+1,6 milijarde evrov).
Vse skupaj je steklo po sistemu: danes se troši, jutri pa račun plačajo naslednje vlade ali davkoplačevalci prek višjih davkov.
Vlada je v proračunih za 2026 in 2027 obljubljala “vzdržnost javnih financ”, podatki za leto 2025 pa kažejo ravno nasprotno – poslabšanje. Če se bi trend nadaljeval, bo primanjkljaj hitro presegal tri odstotke BDP, dolg pa se bo znova začel relativno kopičiti. Golobova vlada naj bi Bruselj, kot je včeraj razkril predsednik SDS Janez Janša, že obvestila, da Slovenija letos ne bo dosegla maastrichtskih meril.
Tudi primarni primanjkljaj (brez obresti za javni dolg) je bil v letu 2025 še vedno negativen in je znašal 850 milijonov evrov. To pomeni, da država tudi brez stroškov obresti troši več, kot pobere. Takšno stanje ni “investicija v prihodnost”, temveč strukturno neravnovesje. Vlada je izbrala pot višjih izdatkov namesto strukturnih reform. Rezultat je dražji javni sektor, gospodarstvo in državljani pa nosimo breme prek višjih davkov in povečane negotovosti.
Še sklenemo. Ni mogoče prezreti dejstva, da je nominalna rast javnih izdatkov za skoraj tretjino v štirih letih rekordna. Veliko vprašanje je tudi, ali je vlada denar porabila pametno in vzdržno. Glede na predstavljene podatke je odgovor negativen. Račun za nebrzdano trošenje bomo davkoplačevalci v obliki višjih davkov, obresti ali zmanjšanih javnih storitev plačevali še dolgo potem, ko bo Golobova ekipa zapustila vladne stolčke.
Stanje 19. april 2026: 1,4 milijarde evrov primankljaja
Ministrstvo za finance dnevno objavlja podatke o stanju javnih financ. Podatki za 19. april kažejo, da se je v državno blagajno steklo 3,7 milijarde evrov prihodkov, odhodki so bili 5,1 milijarde evrov. To pomeni, da je Golobova vlada porabila 1,4 milijarde evrov več kot je bilo denarja. Tolikšen je bil proračunski primanjkljaj, ki ga pokrivajo z najemanjem posojil. Do 19. aprila so skupno zgolj za obresti plačali kar 563,8 milijona evrov.
Podatki ministrstva:
Vir: Proračun, MF
A. V.
