Medtem ko naj bi se v Bruslju še vedno ukvarjali z imenovanjem Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za regijo Sahel, postaja vse bolj jasno: šlo je za klasično politično prevaro.
Fajonova je javno trdila, da ima podporo slovenske vlade, kar ne drži. Uradnega sklepa vlade ni bilo. Edino, kar obstaja, je zasebno priporočilno pismo Roberta Goloba, ki ga je podpisal “na tiho”, v času, ko je opravljal tekoče posle, da stvar ne pride na sejo vlade in v javnost. Tako je danes zapisal Bojan Požar.
Hkrati pa se je pod ministrovanjem Fajonove slovenski prispevek osrednjemu Sahelu povečal kar šestkrat – s 50.000 evrov leta 2022 na 300.000 evrov letno v zadnjih treh letih, poroča portal Info360.si. Skupno 1,05 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, ki so končali nekje ravno v tej regiji.
Nakazila Slovenije v času Golobove vlade – 1,05 milijona evrov:
Tanja Fajon (SD) je torej sistematično krepila finančno pomoč točno tisti regiji, za katero se je potegovala za visoko plačano funkcijo. Očitno je šlo za načrt. Brez transparentnosti, brez integritete.
Novi zunanji minister Tone Kajzer je povsem upravičeno zahteval pojasnila o transparentnosti postopka in morebitnih kršitvah integritete. Na pobudo Slovenije so glasovanje v Bruslju prestavili. Fajonova je seveda takoj začela o “političnem vmešavanju” in “ogorčenju”.
Ali lahko Kaja Kallas predlog umakne?
Lahko. In bi ga morala – če ji je vsaj malo mar za kredibilnost EU.
Po ustaljenem postopku visoka predstavnica (Kallas) organizira izbirni postopek v okviru Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), obvesti Politični in varnostni odbor (PSC) in predlaga kandidata. Svet EU nato sprejme sklep o imenovanju s kvalificirano večino (najmanj 15 držav članic, ki predstavljajo vsaj 65 % prebivalstva EU), pogosto prek pisnega postopka.
Ker gre za predlog visoke predstavnice, lahko Kallasova pred odločitvijo Sveta predlog umakne ali ga ne nadaljuje – zlasti ob izraženih pomislekih države članice glede transparentnosti ali postopka. V praksi EU se pri takšnih imenovanjih pogosto išče vsaj širši konsenz, da se izogne političnim konfliktom. Podobni primeri (npr. nasprotovanje imenovanjem s strani posameznih držav) so se že dogajali.
Sahel ni bil prioritetna slovenska zunanjepolitična usmeritev. Postal je orodje ene same kariere. To je najčistejši primer: z denarjem ljudi si kupiš prestiž in visoko plačo, potem pa še lažeš, da je vse po pravilih.
Fajonova in Golob sta v tej zgodbi razgaljena. Eden je dal privat pismo, druga pa je denar usmerjala tja, kjer je videla svojo prihodnost. Davkoplačevalci pa smo že plačali račun.
Zemljevid regije Sahel
Sahel je polsušna regija v Afriki južno od Sahare (arabsko „obala“ ali „meja“). Razteza se od Atlantskega oceana do Rdečega morja čez več držav. Pogosto govorimo o osrednjem Sahelu (Mali, Burkina Faso, Nigerija, Mali, Senegal, Čad, Sudan, Eritreja), ki je v zadnjih letih najbolj problematičen zaradi varnostnih vprašanj, državnih udarov in humanitarnih kriz. Iz teh držav v Slovenijo in EU prihaja tudi čedalje več nezakonitih migrantov, kar lahko dnevno spremljamo.
Zemljevid regije Sahel (označeno z rjavo barvo):
M. D.
