Občine bi za naložbe v šole in vrtce v tem trenutku potrebovale 150 milijonov evrov, k temu je treba prišteti še denar za obnove starih oddelkov. Same tega ne zmorejo financirati, saj jim vlade v zadnjih letih nalagajo vedno nove obveznosti, hkrati pa jim iz proračuna za to ne namenjajo dovolj denarja. Na to je na torkovi seji parlamentarnega odbora za izobraževanje opozoril tudi predstavnik Skupnosti občin Slovenije.
Izgradnjo šol in vrtcev bi morala v izdatni meri financirati država. Ta pa je zadnji razpis za sofinanciranje objavila daljnega leta 2011.
Zdajšnji resorni minister Jernej Pikalo (SD) je pred lanskimi lokalnimi in županskimi volitvami hodil po Sloveniji ter podpiral nekatere županske kandidate in kandidatke, med drugim tudi v Črnomlju. Obljubljal je, da bo novi razpis za šole objavljen že letos. Obljube, da bo Črnomelj dobil izdaten kolač, ni treba poudarjati.
Razpisa letos ni bilo. Zdaj Pikalo obljublja, da bo ta v prihodnje. Iz predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021 pa je razvidno, da vlada za investicije v šole in vrtce načrtuje zgolj 10 milijonov evrov (po pet milijonov vsak leto). In to kljub temu, da bo Slovenija samo v letu 2020 imela rekorden proračun, ko bo na voljo 10.350 milijonov evrov prihodkov. Proračunski uporabniki pa bodo večinoma deležni več denarja, kot ga imajo letos.
Ob 10.350 milijonov evrov vrednem proračunu za leto 2020 bodo za investicije v šole in vrtce namenili le 5 milijonov evrov ali manj kot 0,05 odstotka vsega denarja, ki ga bodo prejeli v državni proračun. In seveda porabili.
Pet milijonov evrov letno ali 10 milijonov v dveh letih pa ni dovolj niti za eno srednje veliko osnovno šolo, ki bi jo zgradili v Sloveniji.
Samo za primerjavo: Predračun za izgradnjo nove osnovne šole v Loki, v Črnomlju, je okoli 9 milijonov, v občini bi potrebovali še 4 do 5 milijonov evrov za izgradnjo novega vrtca.
Država pa za 212 občin ponuja zgolj 10 milijonov evrov, v dveh letih.
Ob tem nihče od vladajočih ne trzne, da v Sloveniji samo v zdravstvu letno ponikne okoli 400 milijonov evrov, kakor to opozarjajo poznavalci razmer in vgrajene sistemske korupcije v državi.
Vlada bi denar za izgradnjo šol in vrtcev ter njihove obnove lahko iskala tudi v bruseljski blagajni. Pa tega ne stori in nič ne kaže, da bo iz evropskih skladov denar za to tudi v prihodnji finančni perspektivi, kjer so pogajanja za delitev evropske pogače v polnem teku.
Nadalje bi resorni minister Jernej Pikalo denar lahko iskal tudi v okviru ministrstva za infrastrukturo, ki denar razmetava z lopato. Spomnimo na drugi tir in podobno. Zaenkrat tega še ni storil.
Prav tako minister iz vrst SD javno še ni opozoril, da je v državni blagajni dovolj denarja za migrante, za šolstvo in vrtce pa tega ni na voljo.
Za primerjavo. Spomnimo še, da je vlada samo za 4 blindirana osebna vozila za predsednika vlade in notranje ministrstvo plačala 2,1 milijona evrov. Za vse šole in vrtce po Sloveniji pa ponujajo 5 milijonov evrov.
Že včeraj smo tudi poročali, da vlada nima denarja niti za izgradnjo domov za starejše. Vladajoči pospešeno podeljujejo koncesije zasebnikom, tudi francoski skupini. Bivanje v zasebnih domovih pa je za starejše bistveno dražje, dokazano skoraj za tretjino. Ob nizkih pokojninah je tako na dlani, da se bodo morali starejši odpovedovati svojim nepremičninam, da bodo lahko plačevali oskrbo v domu.
Nekateri pri tem že opozarjajo na načrtnost tovrstnega vladnega početja z namenom razlastitve pomembnega dela prebivalstva.
Če končamo s šolami in vrtci. Očitno je, da vladajoča koalicija občine sili v izgradnjo šol in vrtcev na način javno-zasebnega partnerstva. To pomeni, da občine običajno dajo zemljišča, zasebno podjetje nato zgradi šolo ali vrtec, občina nato to odplačuje več let, običajno 10 do 15 let. Vse skupaj se nato prelije na občane.
Cena gradnje takšne stavbe pa je bistveno dražja. V nekaterih primerih kar dvojna! Kdo zasluži, je jasno.
M. P.
