V včerajšnjih poznih popoldanskih urah je potekala seja Upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije (UO TZS), na kateri so člani v razpravi ponovno izrazili zaskrbljenost glede nenehnih novih obremenitev gospodarstva.
Ob tem so še posebej izpostavili aktualno vprašanje v povezavi z upravičenostjo zaračunavanja prispevka za dolgotrajno oskrbo s 1. julijem 2025.
V Trgovinski zbornici ugotavljajo, da vlada vztraja pri uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo, ne glede na dejstvo, da na eni strani še vedno ni izdelanih celovitih informacij o dinamiki dejansko potrebnih finančnih sredstev.
Na drugi strani pa ni podatkov niti o praktični izvedbi in zagotavljanju storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe, na kar so pristojne na različnih nivojih že večkrat opozorili.
Stališče UO TZS je, da podpira dolgotrajno oskrbo ob zagotovilu pristojnih, da bo nabor storitev dolgotrajne oskrbe sorazmeren s pobranimi finančnimi sredstvi, torej da bo vsak plačnik teh storitev, le-teh tudi dejansko deležen.
Nazadovanje (stagnacija): Trgovina na drobno v Sloveniji je v letu 2024 beležila nižjo stopnjo rasti od povprečja EU. Prihodki so tako v letu 2023, kot v letu 2024 realno nižji od tistih, doseženih v letu 2022. Prvi meseci letošnjega leta sicer kažejo rahlo oživljanje trgovine na drobno, vendar je to oživljanje daleč od tega, da bi lahko govorili o vidnejšem pozitivnem trendu.
Trgovina se poleg stagnacije prihodkov že dve leti sooča tudi z nenehnimi pritiski na odhodkovni strani. Ti prihajajo tako zaradi visoke rasti stroškov dela, energije in storitev, pomanjkanja kadra, kot tudi s strani dodatnih administrativnih bremen, ki so mnogokrat posledica tudi zelo minimalnih zakonodajnih sprememb. Država (vlada) bi morala omejiti povečevanje stroškov za ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in tudi zato, da prepreči naraščanje odliva kupne moči v sosednje države.
O omrežnini: Člani zupravnega odbora so izrazili tudi podporo vložitvi zahteve za oceno ustavnosti na področju nove ureditve omrežnin. Podjetja, ki delujejo v storitvenih dejavnostih, na primer v trgovini, poslujejo glede na potrebe potrošnikov, kontinuirano morajo zagotavljati varnost živil in ustrezne klimatske razmere, zato svojega obratovanja ne morejo prilagajati časovnim blokom z nižjo omrežnino. Trenutna ureditev na področju omrežnin vpliva na poslovanje podjetij in znižuje njihovo konkurenčnost.
Celotno sporočilo je dostopno na povezavi
M. D.
