Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po nedavni prometni nesreči, v katero se je zapletla, pripravila neuradni brifing za novinarje. Vendar nanj niso bili povabljeni vsi novinarji, temveč zgolj izbrani predstavniki posameznih medijev.
Slednje so včeraj razkrili v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). V izjavi za javnost so opozorili, da je predsednica republike javna oseba na javni funkciji. Kot taka mora zato zagotavljati enak dostop do informacij in do urada predsednice vsem novinarjem, ne glede na medij, uredniško politiko ali morebitne simpatije. “Izključevanje dela novinarjev s brifingov za zgolj nekatere pomeni zapiranje informacij in ustvarjanje neenakega položaja. To je nedopustno,” so bili jasni.
“Korekten odnos oblasti do medijev se ne meri po tem, koga povabi in koga ne. Če želimo govoriti o transparentnosti in demokraciji, mora biti dostop do informacij enak za vse, vprašanja pa dovoljena tudi takrat, ko niso prijetna. Novinarstvo ne sme biti razdeljeno na ‘naše’ in ‘vaše’, na povabljene in nezaželene. Oblast si ne sme izbirati medijev glede na to, kdo ji je bolj všeč. Še posebej po dogodkih, ki odpirajo številna vprašanja, javnost upravičeno pričakuje jasne informacije, tudi o zdravstvenem stanju predsednice,” so zapisali.
Zato v ZNP zahtevajo, da urad predsednice republike v prihodnje zagotovi enakopraven dostop do informacij vsem novinarjem in medijem.
Na spornost tovrstne prakse je na družbenem omrežju Facebook opozoril tudi novinar Ognjišča Alen Salihović. Med drugim je zapisal: “V teh dneh spremljam tudi nas, kolege novinarje, in priznam, da sem nad enimi in drugimi izjemno razočaran. Nas predsednica republike ni povabila na brifing. Pa vseeno bi od predsednice države pričakoval jasnost in predvsem korekten odnos do vseh medijev – tudi do mojega. Ali mi nismo medij? Je korektnost res samo takrat, ko povabiš ene, druge pa preprosto izključiš? In kako naj potem korektno poročam, če nimam enakega dostopa do informacij? Zakaj bi jaz iskal info, če mi jih urad ne da!Danes se strinjam in za tem tudi stojim: če si predsednica države, potem moraš sprejeti tudi dejstvo, da javnost zanima tvoje zdravstveno stanje, še posebej po dogodku, ki odpira številna vprašanja. V Ameriki javnost pričakuje informacije o zdravju svojega predsednika. Če zahtevamo transparentnost, bodimo transparentni do konca tudi mi.
Novinarstvo ne sme biti razdeljeno na »naše« in »vaše«, na povabljene in nezaželene. Oblast pa si ne bi smela izbirati medijev glede na to, kdo ji je bolj všeč in kdo manj. Če želimo govoriti o demokraciji, mora biti dostop do informacij enak, vprašanja pa dovoljena tudi takrat, ko niso prijetna.
A. V.
