Še pred uradno sklenitvijo koalicijskega sodelovanja so poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratov v državni zbor vložili zakon, po katerem bi posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pokopali na ljubljanskih Žalah. Ob tem bi del Žal, ki bi bil namenjen pokopu, razglasili za kulturni spomenik državnega pomena, prav tako pa bi 17. maj ponovno razglasili za dan nacionalnega spomina na žrtve komunističnega nasilja. Omenjeni dan je takoj po prihodu na oblast ukinila odhajajoča vlada Roberta Goloba.
Kot je znano, ljubljanski župan Zoran Janković pokopu več deset tisoč Slovencev brez sodbe pobitih Slovencev po drugi svetovni vojni na Žalah močno nasprotuje iz ideoloških razlogov.
“Zadostiti želimo civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina,” so poudarili v trojčku NSi, SLS in Fokus, ki je pripravil predlog zakona.
Med ključnimi rešitvami so izpostavili vnovično razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta praznik je leta 2022 razglasila tretja vlada Janeza Janše, odhajajoča vlada pa ga je ukinila 16. maja 2023 tik pred obletnico spominskega dne, kar je tako v Sloveniji kot v Evropi naletelo na ostre kritike.
Kot so poudarili predlagatelji zakona, želijo s ponovno razglasitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja “vsem svojcem umrlih, preganjanih in trpečih ter vsem, ki so bili žrtve komunističnega režima, omogočiti dostojno in pietetno obeleževanje spomina na krute dogodke naše polpretekle zgodovine”.
Med ključnimi rešitvami iz zakona so izpostavili tudi prenos posmrtnih ostankov in trajen pokop vseh posmrtnih ostankov žrtev po vojni pomorjenih na pokopališču Žale v Mestni občini Ljubljana. “Pokop na Žalah ne pomeni zgolj izpolnitve formalne obveznosti, ampak predstavlja tudi etični in moralni korak, s katerim družba priznava svojo preteklost, spoštuje žrtve in daje dostojanstvo njihovim potomcem,” so zapisali.
Predlagajo obravnavo zakona po skrajšanem postopku, saj da gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona o vojnih grobiščih ter zakona o prikritih vojnih grobiščih.
Ukinitev 17. maja kot dneva spomina na žrtve komunizma, ki je v prejšnjem stoletju povzročil najmanj toliko žrtev kot nacizem in fašizem, je bila tudi predmet razprave in ostrih kritih v Evropskem parlamentu. Del razprave si je mogoče ogledati tukaj.
A. V.
