Vse slabše razmere v zdravstvu skrbijo tudi nekatere vidne posameznike. S pismom, objavljenem na družbenih omrežjih, se je včeraj oglasila znana publicistka in novinarka Milena Miklavčič. V njem je zaposlene v zdravstvu pozvala, naj se uprejo vse večjim pritiskom, ki jih doživljajo s strani vladajoče politike, saj si sicer ni mogoče obetati sprememb.
Njen zapis povzemamo v celoti.
“Spoštovani zdravniki, cenjene zdravnice, spoštovani vsi, ki delate z bolniki in se trudite za nas, za vaše paciente
Pišem vam kot iskrena občudovalka vašega plemenitega dela, s katerim vsak dan rešujete življenja in vračate zdravje ter upanje tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Pišem vam kot čisto navadna državljanka, ena od tistih, ki je imela v lanskem letu kup zdravstvenih težav, in me tudi zato, ker sem od blizu doživela utrip znotraj bolnišnic, boli srce ob misli, da vlada dela z vami kot svinja z mehom. In ne nazadnje, pišem vam kot mama, ker ne morem in ne morem razumeti, da so vas vaše mame vzgajale v takšni ponižnosti, da se temu, kar vlada počne ne le z vami, tudi z bolniki, ne uprete.
Verjetno se vsi zavedamo – tudi tisti, ki niso na vaši strani – da bi brez vaših znanj, predanosti in nesebičnosti ostala marsikatera družina brez svojih ljubljenih. Vendar pa se ne morem več tiho sprijazniti z načinom, kako tudi vas ta sistem, ki smo mu priča, izčrpava, omejuje in ponižuje. Da vam krojijo usodo tisti, ki si še vezalke na čevljih težko sami zavežejo – brez tuje pomoči. Žalosti me, da vam vlada z neprestanim krčenjem pravic jemlje možnost svobodne izbire in vas prisiljuje v vse bolj nehumane pogoje dela. Ne razumem, zakaj ste tiho, zakaj se ne uprete, zakaj ne greste pred parlament in jim poveste svoje?
Nedavno je vesoljno Slovenijo šokirala novica, da UKC ne zmore najti izvajalcev, oziroma sredstev za sanacijo pristajalne steze za helikopterje, zaradi česar se nujni bolniki in poškodovanci po nepotrebnem izpostavljajo dodatnim tveganjem. Za božjo voljo, no! To je grozljivo! Šokantna novica me je globoko pretresla. Kako lahko dopustimo, da takšen ‘jebivetrski’ odnos vodstva neke bolnišnice lahko ogroža življenja pacientov? Še huje: zakaj se niste oglasili in zakaj niste javnosti opozorili, kaj počnejo vaši nadrejeni? Še bolj me jezi, kako lahko ta ista ‘mafija’, ki vodi nabavo opreme in zdravil, brez sramu ‘draži’ vaše delo in zdravstvene storitve, vi pa vse to mirno prenašate. Zakaj?
Točno veste, kdo je v takšni navezi, ki sega od posameznikov iz vaših vrst do (verjetno) samega ministrstva za zdravje in tiste, ki so ‘malo vmes’? Zakaj ne povzdignete svojega glasu proti sistemu, ki vas tako očitno zlorablja in ponižuje? Zakaj dovoljujete, da vas pehajo na rob izgorelosti tudi tisti, ki si ob TV prenosu iz parlamenta vrtajo po nosu? Hkrati pa vam jemljejo pravico, da bi v prostem času počeli, kar hočete?
Zase in za svoje ‘nedelo’ so izumili ‘nevidno delo’, da bo tistih, ki bodo izdatno črpali iz proračuna, lahko še več. Da bo še več onih, ki se nam bodo smejali, češ prav vam je, kaj ste pa tiho, ko vam nabijamo davke, ko vam režemo pravice zdravstvenih storitev, ko vam brez sramu grozimo z evtanazijo? Spoštovani zdravniki, ne glede na to, da vas izjemno spoštujem, me vaša splošna tišina zelo skrbi. Iz vaših vrst se oglašajo le nekateri posamezniki, pa še ti zelo v rokavicah. Nekateri celo bežijo v tujino, a pa je beg res rešitev? Brez vašega glasu, brez vašega upora, se nič ne bo spremenilo.
Lahko se jaz – kot državljanka in kot mama jezim in jezim, pa se mi bodo oni tam ‘zgoraj’ samo smejali, v najslabšem primeru me bodo za ušesa. Ko molčite, izgubljate moč. Ko nastavljate hrbte, namesto da bi se vzravnali, prav tako! Dvignite glas, za božjo voljo, dokler ne bo prepozno! Ne gre samo za nas – za bolnike, za dotrajane bolnišnice, za sistem, ki z odhajanjem zdravnikov vedno bolj postaja sam sebi namen. Gre za vse nas. Nihče ne more namesto vas ukrepati, ker je mleko že zdavnaj prekipelo, – to lahko storite le vi.
Večina, razen nekaj prodanih duš, vam stojimo ob strani. Podpiramo vas in vas spodbujamo. Prosim, bodite bolj glasna in bolj odločna sprememba, ki si jo vsi želimo.”
A. V.
