Povprečen državljan, ki spremlja delo preiskovalnih komisij Državnega zbora (DZ), se verjetno sprašuje, čemu so preiskovalne komisije namenjene, kaj je rezultat njihovega dela in podobno. Preiskovalne komisije DZ seveda niso preiskovalni organi, kot sta policija ali tožilstvo, ki se ukvarjajo z osumljenci kaznivih dejanj, dokazi, pričami in še čem.
Preiskovalne komisije DZ so po črki zakona namenjene ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
Naravna logika nas torej vodi k ugotovitvi, da DZ te komisije ustanavlja na predlog opozicije in ne koalicije, čeprav slednje ni prepovedano. Koalicija ima v svojih rokah vse vzvode oblasti in vse službe za odkrivanje in preganjanje sumov storitve kaznivih dejanj, česar opozicija sploh nima. Toda temu ni vedno tako.
Že na začetku vlade »Golobnjaka« leta 2022, so veliko govorili o političnih vplivih na delo policije. Kar tekmovali so v naštevanju domnevnih političnih vplivov in pritiskov na delo policije. Na prvi seji vade »Golobnjaka« so odstavili prejšnjega generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja in ga zamenjali s sebi lojalnim in poslušnim, tako so takrat mislili, Boštjanom Lindavom. S tem so vzpostavili vse možnosti, da nov generalni direktor policije s svojimi službami ob pomoči tožilstva prouči vse sume kaznivih dejanj in vplivanja nosilcev prejšnje oblasti na delo policije.
Toda vedeli so, da temu ni bilo tako, zato so pričeli z javnim blatenjem tako imenovanih janšistov. Za spuščanje megle pa so sami že 22. 02. 2023 ustanovili preiskovalno komisijo, ki naj bi proučevala politične vplive na delo policije. Za vodjo so postavili člana »Golobnjaka« Miho Lamuta, zato to komisijo imenujmo Lamutova komisija. To je bil seveda še čas velike politične ljubezni med šefom »Golobnjaka« in takratno notranjo ministrico Tatjano Bobnar.
Komisiji niso določili časovnih okvirov preiskovanja zato se ne more izogniti tudi vsem aktualnim domnevnim vplivom na delo policije, torej tudi ne očitkom o vplivu šefa »Golobnjaka« na delo policije.
Kot je znano je pred dobrim letom dni pošteno počilo med šefom »Golobnjaka« in takratno notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Ta je v javnosti naštela serijo primerov, ki v praksi pomenijo politično vplivanje šefa »Golobnjaka« na delo policije. Še najhujši pa je bil očitek, da je vplival na datum aretacije ruskih vohunov v Sloveniji.
Vsi ti očitki seveda niso mogli mimo Lamutove komisije. Šef »Golobnjaka« je takrat vehementno povedal, da se Bobnarjeva laže in da bo vse očitke s pričami in dokumenti ovrgel pred Lamutovo komisijo. Pred obličje Lamutove komisije so bili tako vabljeni tudi Bobnarjeva, ki je pred tem odstopila z mesta notranje ministrice, Boštjan Lindav, ki so ga z mesta vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije odslovili in šef SOVE Joško Kadivnik. Bobnarjeva in Lindav sta pod prisego, da bosta govorila resnico (če je ne bi bi storila kaznivo dejanje), opisala vse primere političnega vplivanja na delo policije, vključujoč trditev, da je šef »Golobnjaka« vplival na datum aretacije ruskih vohunov.
Še preden je pred obličje Lamutove komisije stopil šef SOVE Kadivnik, mu je Lamut omogočil vpogled v zapisnik pričanja Bobnarjeve in Lindava, kar je popolnoma nedopustno, saj se je Kadivnik tako lahko pripravil na pričanje in ga prilagodil trditvam Bobnarjeve in Lindava. Šef SOVE Kadivnik je tako pred Lamutovo komisijo zatrdil, da njegov neposredni šef, to je šef »Golobnjaka« Golob, ni vplival na datum aretacije ruskih vohunov. To je tudi pričakovano, saj če bi to potrdil, bi bil šef SOVE le še kak dan.
To, da je Lamut omogočil Kadivniku vpogled v zapisnik pričanja Bobnarjeve in Lindava, ga je odneslo z mesta šefa komisije, kjer pa ga je nadomestil Aleš Rezar, pred tem mandatom zaposlen nikjer drugje kot v GEN-I, ki ga je takrat vodil sam Golob. Komisijo lahko od tistega časa naprej imenujemo Rezarjeva komisija.
Pred nekaj dnevi pa smo bili priča temu, da je Rezarjeva komisija sprejela tako imenovano vmesno poročilo, seveda brez poslancev opozicije, v katerem jasno piše, da šef »Golobnjaka« ni vplival na delo policije niti da ni vplival na datum aretacije ruskih vohunov. Rezar je to zapisal, brez da bi svojega bivšega in sedanjega šefa Goloba sploh povabil na pričanje pred njegovo komisijo. Tako ali tako pa je Rezar verjetno edini preiskovalec na svetu, ki preiskuje svojega šefa. Gladko je torej zapisal to, kar je povedal šef SOVE Kadivnik in ne to, kar sta povedala Bobnarjeva in Lindav. Omenjeno komisijo lahko zato imenujemo komisija za zaščito lika in dela Roberta Goloba. Se nadaljuje.
Avtor: dr. Vinko Gorenak
Kolumna je bila prvotno objavljena na strani: dr. Vinko Gorenak
