Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter novelo zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.
Cilj novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je zagotoviti predplačila za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, ampak gradnja še ni bila dokončana in še niso imeli določene hišne številke. Zato v njej še nihče ni živel in posledično tudi ni imela nobena oseba prijavljenega stalnega naslova na tem objektu.
Predlog zakona prinaša rešitev, po kateri bi bili upravičeni do predplačila za obnovo v višini 20 % zgoraj omenjeni lastniki objektov, ki so še v gradnji in so utrpeli škodo zaradi poplav in zemeljskih plazov leta 2023 ter zato po podatkih centralnega registra prebivalstva v njih ni imel nihče prijavljenega stalnega prebivališča na dan 31. julija 2023. S tem se širi krog upravičencev do predplačila za obnovo poškodovanih objektov. Za izvajanje zakona bodo potrebna dodatna proračunska sredstva, vendar bodo glede na obseg do sedaj izplačanih predplačil minimalna.
Po ocenah gre za 10 do 20 upravičencev, kar pomeni, da bi finančne posledice znašale med 150.000 do največ 300.000 evrov.
Cilj novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pa je, da se črtajo postopki razlastitve po nujnem postopku in da se posegi v lastninsko pravico izvajajo v okviru obstoječe zakonodaje, ki ureja te postopke, to je Zakon o urejanju prostora. Predlog zakona bo imel pozitivne posledice, saj bo preprečil prekomerne posege v lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko škodo na objektih, zemljiščih in lastnini.
Protipoplavne ukrepe se bi dalo izvesti drugače in ceneje
Na omenjeni problem opozarjajo tudi kmetje ob nameri obsežnih razlastitev kmetijskih zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov. V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v izobilju, zato se morajo odločitve sprejemati v pogovoru z lastniki kmetijskih zemljišč in ne brez njih. Po zmožnostih za prehransko samooskrbo se Slovenija uvršča na rep evropskih držav. Poleg vsega pa je več kot 1500 hektarjev degradiranih površin, ki jih je mogoče izkoristiti za razvoj. Poslanska skupina SDS ne nasprotuje protipoplavnim ukrepom, a je mnenja, da bi se jih dalo izvesti drugače in ceneje, tako da ne bi po nepotrebnem izgubljali dragocenih in visoko kakovostnih kmetijskih zemljišč. Da gre za prekomeren poseg, je poslanska skupina SDS opozarjala že ob sprejemanju zakona, vendar je bil predlog zavrnjen, zato je tokrat v zakonodajni postopek vložen predlog spremembe v tem delu zakona.
M. D.