Novembra lani so volivci na referendumu odločali, ali so za to, da začne veljati novela zakona o dolgotrajni oskrbi, s katero je vlada Roberta Goloba izvajanje omenjenega zakona premaknila na leto 2024. Pod vplivom nezavedne kolektivne zavesti, ki ponavadi v javnosti takoj po volitvah okrepi priljubljenost zmagovalne stranke, so se volivci večinsko strinjali, naj novela začne veljati, a takrat še niso vedeli, tistega kar vedo zdaj, namreč, da jim bo glasovanje za prineslo nov davek. Če bi to vedeli, novele zagotovo ne bi podprli.
Leta 2021 je namreč takratna vlada Janeza Janše sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, s katero je prvič celovito uredila skrb za osebe, ki so zaradi starosti ali drugih dejavnikov trajno odvisne od drugih. Zakon naj bi se začel izvajat v začetku leta 2023 in ni predvideval novih davkov. A je nova vlada Roberta Goloba že kmalu po prihodu na oblast sprejela popravek zakona, s katerim je določila, da se bo zakon začel izvajati eno leto pozneje, torej v začetku leta 2024. SDS se s tem ni strinjala, zahtevala je referendum o omenjenem zamiku, ki pa ni uspel.
Že v referendumski kampanji je vlada nakazala, da namerava pripraviti povsem nov zakon, s katerim bo povozila zakon Janševe vlade, kar se je zdaj tudi zgodilo. A mnogi so ob tem zdaj presenečeno ugotovili, da novi zakon prinaša nov davek. Predlog zakona namreč predvideva, da bodo morali zaposleni, njihovi delodajalci in upokojenci od svojih plač mesečno prispevati po en odstotek za izvajanje zakona, samozaposleni in kmetje pa celo po dva odstotka. Mnogi volivci so tako nenadoma ugotovili, da jih zdaj namesto obljub in sajenja rožic vlade iz časa referenduma o tem, kako bo vlada še bolje uredila področje dolgotrajne oskrbe, čakajo nove dajatve in obremenitve.
Čeprav se morda marsikdo s tem ne bo strinjal, se zdi celo dobro, da je vlada na dan prišla z omenjenim predlogom. Marsikomu bo namreč šele zdaj postalo jasno, kaj je bistvo delovanja te vlade. Ker nima rešitev in ker očitno ne zna poiskati drugih proračunskih virov ali pa te raje namenja za nagrajevanje ljudi, s pomočjo katerih je prišla na oblast (denimo nevladnikov), ljudem raje privija nove davke. Kratkoročno se to zdi morda najlažja in najbolj preprosta rešitev, a dolgoročno bo za to vlado pogumna. Če namreč volivci česa ne prenesejo, ne prenesejo tega, da jim nekdo jemlje še tisto malo, kar imajo. Posebej ne v času draginje, za preprečitev katere ta vlada ni naredila praktično nič.
Aleksander Vodeb
